Popolni film noir.
Steve Thompson (Burt Lancaster) se v Siodmakovem Križ-kražu (Criss Cross), kultnem filmu noir, enem izmed največjih, vrne domov – na losangeleški Bunker Hill, ki je bil dom filma noir. Tu – v tem »starem mestu, izgubljenem mestu, oguljenem mestu, sleparskem mestu«, kjer na verandah posedajo »starci z obrazi, ki izgledaj
Nekaj se plazi v temi.
Tale somračni, počasni, atmosferski, presenetljivo osupljivo posneti španski hororček, sicer zgodba o družini (atu, mami in malem, zvedavem, nedolžnem Diegu), ki jo sredi totalno izolirane puščobe (njihova kmetija izgleda kot geografsko središče distopije) obišče in loči fantomska pošast, ni nič prav zares posebnega
Misija nemogoče.
Ko multikulturne in multijezikovne specialke, ki jih igrajo Jessica Chastain, Diane Kruger, Penelope Cruz, Lupita Nyong’o in Bingbing Fan, po bondovsko rešujejo svet, ki ga ogroža dolgočasna, niti malo karizmatična iteracija »orožja za množično uničevanje«, se zdi, kot bi padle v scenarij, ki je bil napisan za Stevena Sea
Ni zajebancije z otroki serijskih morilcev.
Krik, nadaljevanje – in reboot – Krikov, ki jih je med letoma 1996 in 2011 posnel Wes Craven, ne skriva: film ti lahko reši življenje. Začne se kot originalni Krik: v veliki, prostorni, labirintni, lepo razsvetljeni malomestni hiši se dekle, tokrat Tara Carpenter (Jenna Ortega), oglasi na telefo
V imenu očeta, sina in svetega duha.
Jagnje je ultimativni božični film. V hlev nekje na Islandiji v adventnem času vstopi »nekaj« – ne vemo, kaj. Nevidno je, tako rekoč brezmadežno, kot »sveti duh«, a zgodi se čudež: rodi/skoti se »jagnje«, produkt ne ravno konsenzualnega seksa. Ko Maria (Noomi Rapace) in Ingvar (Hilmir Snær Guðnason), g
Kot mi je pred kratkim povedal dober prijatelj iz Sarajeva, se sprašuje, ali ni že čas, da si pripravi zaloge hrane, ker v BiH ne diši po ničemer dobrem. Je takšen odziv pretiran ali pa je udejanjenje najbolj črnega scenarija spet verjetno zaradi nenehnega destabiliziranja te države od znotraj, pa tudi ob pomoči najbližjih sosedov? Je mog
Ugledni britanski tednik The Economist je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med 23 držav OECD glede ekonomskega obvladovanja pandemijske krize. Podatek je presenetil vse, zagovornike in nasprotnike sedanje vlade. V politično razcepljeni in volilno razgreti državi se je vnel spopad za ekonomsko interpretacijo teh številk. Analiza Economista
Predpostavimo, da Janša dobi še en mandat, in se vprašajmo, v kaj bi se s tem spremenila Slovenija. Natančen odgovor ponuja njegova sedanja vladavina: prihodnost bi bila nevarna in mučna. Podsistemi bi drug za drugim padali v popolno podrejenost izvršni oblasti. Najbolj in najprej tisti, ki so tudi formalno izpostavljeni nareku politike.
Zaradi epidemije kovida je tekma svetovnega pokala v smučanju Zlata lisica v Kranjski Gori potekala brez gledalcev. Spominsko srečanje na kraju poslednje bitke Pohorskega bataljona so organizatorji odpovedali zaradi naraščajočega širjenja virusa omikron. No, v Dražgošah so navzlic vsemu priredili proslavo dražgoške bitke, na katero je pri
»V Sloveniji je aktivno delujočih približno 2000 novinarjev, če nekako pogledamo, je med njimi kakšnih 40 ali 50 takšnih, ki se pustijo slediti.«
— Dr. Boris Vezjak o medijskih služiteljih (Studio City, 10. 1. 2022)
»Mediji imajo najrazličnejše vzvode in možnosti, da uspešno zagotovijo in zaščitijo novinarsko avtonomijo, uredniško neodvis
Biti sindikalni zaupnik, predsednik sindikata ali pa aktivistični voditelj je izredno težko in tudi neprijetno delo. Na nasprotni strani namreč vedno stojijo močni ljudje, ljudje z močjo funkcij, ljudje s svetovalci, pravniki, analitiki, ljudje z dejansko močjo, ljudje z vplivom, ki so tudi ves čas korak pred sindikalnim zaupnikom. A to n
Ogorčena sem nad tem, kar se dogaja protestniku Jaši Jenullu in s tem vsem nam, ki že 90 petkov glasno protestiramo proti tej vladi in njeni policijski državi. Policija ga je, na zahtevo MNZ, oziroma odstopljenega ministra Aleša Hojsa, oglobila za 2255 evrov . Poleg tega je v zadnjih desetih dneh lanskega decembra prejel še pet prekrškovn
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.