Privrženci sodobne klubske elektronike smo tunizijsko producentko Deeno Abdelwahed najprej opazili zaradi radovednega spoja sintetiziranih arabskih motivov in (zahodnjaškega) bassa, šele potem zaradi poguma. V svetu, kjer je odraščala, ta glasba pač še vedno velja za dekadentno – še toliko bolj, če jo ustvarjajo ženske. Zato ni presenetlj
Zagrebški veteranski troglavi ustroj Šumski je bil dolgo tiho, saj je zadnji album izdal pred nič manj kot petnajstimi leti. Tako dolgemu premoru pritiče nekaj markantnega in Ostrvo ledenog kita to nedvomno je. Je plošča, ki združuje prepoznavno krautrockersko podstat z lebdečo psihedelijo zahodnoafriških melodij, niansami jazza in funka
Troglav, tretja plošča kamniškega trojca Matter, servirana v treh tedenskih obrokih, je zadnja iz njegove trilogije plošč, objavljenih v zadnjih treh letih. Kaj to pomeni za prihodnost zasedbe, ki se je pred dobrimi tremi leti lotila prevetritve domače glasbene scene, iz skopega zapisa ob izidu ni mogoče razbrati. Najmanj verjetna se zdi
Miha Fras
Na koncertu je osrednjo vlogo odigral Martyn Jacques, ki je očaral s prepoznavnim falzetom, izmenično pa je igral še harmoniko, klavir in ukulele.
Kultni britanski kabarejski trio The Tiger Lillies, ki bo prihodnje leto praznoval trideseto obletnico delovanja, je v Kinu Šiška minuli ponedeljek nastopil že četrtič. In ga po priča
Do They Know It’s Christmas?
V tejle animaciji – za svoje dobro prestatični, prepočasni in predolgi (če bi trajala toliko kot “epski” youtubski napovednik, bi bilo ravno prav) – smisel Božiča odkrivajo buckaste, bajskaste, trolaste kreature, ki ga običajno preskočijo, ker pozimi spijo (manjka le štikel Do they Know It’s Christmas), toda g
Enter Sandman!
Kursk je kot Titanik – vnaprej veste, kaj se bo neizbežno zgodilo. Ali natančneje: vnaprej veste, da bodo vsi ruski oficirji in mornarji z ruske jedrske podmornice Kursk, ki je veljala za nepotopljivo in ki je 12. avgusta 2000 potonila, umrli, da bosta večino pokopali dve eksploziji, tisti (23), ki se bodo zatekli v še varn
Kritika resentimenta.
Če bi rekli, da je Kaspar Jancis “estonski Tim Burton”, ker so njegovi animirani stop-motion liki groteskni, bizarni ipd., potem bi morali reči, da je tudi “estonski Jack Arnold”, saj se desetletni Morten pod vplivom “kužnega” prahu – podobno kot junak filma The Incredible Shrinking Man (1957) – tako zelo pomanjša, d
Igra prestolov.
Aquaman je hiter in ringelšpilski – toda na enoličen način. Bombastičen – toda na dolgočasen način. Epski – toda na enodimenzionalen način. Napetosti ne pozna, toda vse, vsako situacijo, predstavlja kot Dogodek – na trumpovski način. Ne, Aquaman ni tako dober kot Črni panter ali Čudežna ženska. Pa vendar ni tako slab kot O
Še vedno združeni.
“Ko je blago v trgovini, še ne pripada nikomur,” slišimo v japonskem filmu Tatiči, ki je letos v Cannesu osvojil zlato palmo, ki izgleda kot izliv prejšnjih Koreedovih “družinskih” filmov, Sestrice, Fantomske svetlobe, Nihče ne ve, Še vedno združeni, Po nevihti in Kakršen oče, takšen sin, in ki se začne v supermarketu,
Sadie Adler, arhetip močne ženske na maščevalnem pohodu, in Arthur Morgan, glavni protagonist igre, vržen v kruti svet narave in brezzakonja.
V otroštvu ste si morda želeli biti kavboj ali kavbojka. Ure ste sanjarili o divjih pustolovščinah v stepskih pokrajinah, vihteli plastični revolver in ga uperjali v namišljene sovražnike. Potem ste
Pohvaliti velja tudi ekspresionistično naslovnico Žige Valetiča, ki je sterilno realistični vrhniški spomenik (ki Cankarju zagotovo ne bi bil všeč) osvežil z divjim nanosom dveh najbolj nasprotujočih si barv, rdeče in zelene. Naslovnica, ki z vizualnimi sredstvi fino ponazarja intenzivnost, s katero je Štefančič zapakiral to knjigo.
Smrt.
Monodrama Jeana Cocteauja Človeški glas, napisana leta 1930, se osredotoča na zapuščeno žensko, ki ob telefonu pričakuje poslednji klic bivšega ljubimca, da uredita še zadnje podrobnosti skupnega življenja ter se za vedno poslovita. Čustveno nabit telefonski pogovor, ki ga zaradi motenj v omrežju ljubimca ne moreta nemoteno izpeljati, je
Na peti razstavi cikla „Takle mamo …“ se predstavlja Luka Lavrenci. Grafični oblikovalec in ilustrator pri svojem delu izhaja iz risbe, vendar njegovo delo izstopa predvsem zaradi procesa, s katerim risbo nadgradi in obogati. Lavrenci namreč o svojem delu govori kot o gradnji svetov, zato ni nenavadno, da ob poeziji in literaturi kot pome
Matter
Ta konec tedna bo Kino Šiška ponudil pester koncertni program. V petek, 14. decembra, bo najprej nastopila domača trap zasedba Matter, ki bo predstavila svojo tretjo studijsko ploščo Troglav. Dacho, Leavanael in Tunja se tako po prvih dveh albumih Amphibios (2016) in Mrk (2017) vračajo na glasbeno sceno. Na novem ploščku Matter pre
Uroš Abram
Že kot majhna deklica, kot osnovnošolka, je bila trdno prepričana, da bo študirala arhitekturo, in to je tudi uresničila ter leta 2004 diplomirala na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Kmalu po diplomi je odšla v Barcelono, kjer je končala magistrski študij. Tam ji je študijska kolegica predlagala, naj gre z njo v ameriško z
Prispevek Vesne Teržan o slovenskem lutkarstvu bi rada dopolnila z nekaj svojimi razmisleki.
Ko sem pred mesecem dni obnavljala lutkovno predstavo v Mariboru, sem na omarici bivalnice zagledala programsko knjižico za letošnji Mednarodni lutkovni festival v Ljubljani. Turobna knjižica, brez radoživih lutk je spominjala bolj na lutkovni pog
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.