Že skoraj filmski prizor, kot srečanje Ala Caponeja in Nedotakljivih: Branko Masleša, predsednik vrhovnega sodišča, Zoran Janković, ljubljanski župan in nosilec največ ovadb, ter Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, na dnevu slovenskih odvetnikov v Hotelu Union v Ljubljani
Neka nizkocenovna trgovska veriga se hvali, da ima jajca. Kar
»Iz zgodovine se ničesar ne naučimo.«
Borut Krajnc
Justin Clemens (1969), avstralski pesnik in profesor filozofije na Univerzi Melbourne, je v mednarodnem okolju znan po raziskovalnem delu na področju psihoanalize, evropske filozofije in po analizah sodobne avstralske umetnosti in literature. S Clemensom, ki je predaval na nedavni filozof
»Uber vzame 25 odstotkov plačila za prevoz. In vse stroške nakupa in vzdrževanja produkcijskih sredstev prenese na delavca.«
Keire Holts
Ko je vlada nad čim tako navdušena, kot je zdaj nad digitalnimi tehnologijami, se je treba vprašati, kaj bo to res pomenilo za ljudi. Drugače od slovenske vlade in drugih utopistov valižanska sociologinj
»Dobili bomo tretjo svetovno vojno, če bomo poslušali Hillary Clinton ... Ne bojuješ se več le proti Siriji, ampak proti Siriji, Rusiji in Iranu, drži? ... Rusija je jedrska država, a država, kjer jedrske bombe delujejo v nasprotju z drugimi državami, ki samo govorijo.« — Donald Trump nima najboljšega mnenja o protikandidatki
»Hillary Cli
Rilec
Rdeča pesa
Bistro Monstera
Gosposka 9
Ljubljana
Tel.: 040 431 123
Ambient: belo obarvana soba z izčiščeno minimalistično opremo in veliko zeleno monstero v kotu; v zvočnikih francoski in zgodnji jazz
Napitki: gazirana ali navadna voda v flašah iz bližnjega muzeja; lastna polnitev piva in bistrojsko kratka, a koncizna in dostopna vin
Pred dnevom spomina na mrtve se je predsednik skupščine Milan Brglez poklonil pred spomenikom na Cviblju, ki obeležuje 2.200 ubitih partizanov, nekaj dni kasneje pa je položil še venec pri rovih na Zgornji Bistrici, kjer so člani nekdanjih partizanski enot po vojni pobili iz zagrebli večjo skupino svojih nasprotnikov.
Res, enakomerna gest
Naši ljubi katoliški cerkvi (KC) je bilo po osamosvojitvi z denacionalizacijo bolj ali manj podarjeno velikansko premoženje (glej članek B. Mekine v prejšnji Mladini). Potem se je šla kapitalista, doživela v Mariboru obupen finančni polom, ga prevalila na grbo državljanov, zdaj pa zahteva visoke odškodnine za nerabo dodeljenih ji zemljišč
Ceta, prostocarinski sporazum med EU in Kanado, sodi med značilne izdelke sodobnega političnoekonomskega multilaterizma in hiperglobalizma. V njih se državna ekonomska suverenost umika globalnim korporativnim interesom, demokracija pa manipulativnim praksam političnih elit in intelektualni bedi ekonomske stroke. Zato Ceta ne glede na prot
Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav
Pravijo, da se zdaj na Hrvaškem spet laže diha. Da se nam s prihodom Andreja Plenkovića na čelo vlade nasmiha lepša prihodnost, saj naj bi bil novi premier pasiviziral svojo radikalno desnico, resda zgolj na formalni ravni, s tem, da se je odrekel neofašistični ikoni, ministru za kulturo Zlatku Hasanbegoviću. V praksi pa se je temeljito p
Ah, Melanija. Ah, mediji. Ti v strastni želji, da bi bili izvirni in duhoviti, cvetličijo in krasijo in zato sploh ne znajo več reči »Japonska«, temveč je treba poetično zaokrožiti frazo o »deželi vzhajajočega sonca«, kar je duhovito samo kakih stokrat, potem pa ne več. Podobno se je Donald Trump spremenil v »najslavnejšega slovenskega ze
Besim Hajdari je v središču Postojne želel postaviti 440 kilogramov težak, 30 tisoč evrov vreden ter dva metra in pol visok bronasti kip matere Tereze. Zamislil si je, da bi stal med občino in Zavodom Znanje, kip je želel občini podariti, a ga mestni svetniki pri tej zamisli niso podprli.
Za postojnsko občino sta bolj kot nepovezanost mat
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.