Kaznivih dejanj, kot ugotavlja policijska statistika, je v Evropski uniji vsako leto manj. Med letoma 2005 in 2010 se je njihovo število zmanjšalo za 10 odstotkov.
Za več kot 20 odstotkov se je zmanjšalo število kaznivih dejanj, ki jih je zaznala grška policija.
Ali so Grki v krizi postali bolj pošteni ali pa je grška policija zaradi varč
Najprej je bilo konjsko meso. Kmalu po vstopu v leto 2013 so začeli evropski tržni inšpektorji – stotinko sekunde za njimi pa mediji – odkrivati sledove konjskega mesa v vseh mogočih in nemogočih živilskih izdelkih, kjer mesa, zlasti konjskega in zlasti takega na steroidih, ne bi smelo biti. Do tedaj srečna EU je prepadeno kriknila: »Aaaa
Ve se, koliko je bilo komunistom do njihovih počitniških hiš, zato je imela nekdanja Jugoslavija cel kup privlačnih vil, razporejenih vzdolž jadranske obale od Slovenije do Črne gore, na dalmatinskih otokih, ob vznožju Alp ... V njih je jugoslovanska nomenklatura počivala po napornih in pomembnih državniških poslih, te počitniške hiše so
Rebalans proračuna v DZ in ponovno opozorilo EK glede fiskalne konsolidacije se znova iztekata v začaranem krogu prociklične ekonomske politike. Nova slovenska vlada ni dovolj prepričljiva glede svoje fiskalne in razvojne politike, EU vztraja pri spornem modelu srednjeročne finančne sanacije članic. Oboje ruši najpomembnejše, kar potrebuj
Rast je kratka, udarna beseda, ki običajno pomeni, da se nekaj veča, narašča, množi, tudi napreduje. Poznamo neskončno oblik rasti: rastejo vrtnica, BDP, brezposelnost, nostalgija, brada, obresti.
Rast običajno povezujemo s pozitivnim dogajanjem. Vendar poznamo tudi zoprne oblike rasti. Poleg standarda, plač, varnosti, sreče lahko rastejo
Kar nekaj dni je bila osrednja medijska tema preprodaja uvožene plantažne zelenjave in sadja. Goljufi, ki v tržaških skladiščih kupujejo poceni robo in jo potem na stojnicah slovenskih mestnih tržnic drago prodajajo kot ekološko domače pridelano, so seveda upravičena tarča. Iz tega raste v Veliki Britaniji celo posebna veja novinarstva, k
Ne vem, ali naj bom ob zlomu evropske avtonomije v primeru Snowden vesel
ali žalosten. Vesel, pravzaprav bolj privoščljiv, ker nam prvič ni
treba osramočeno ugotavljati, da se drugače od avtonomne Evrope
nekritično in poslušno udinjamo diktatu Združenih držav. Evropska unija
je bila v času šibke, od pomoči odvisne Rusije dolga leta edina
Mladina, št. 27
Popravek
Ambasador ZDA, nj. eks. Joseph A. Mussomeli, mi je sporočil, da mnenje o verjetni delni politični motiviranosti sodnega procesa proti Janezu Janši v reviji Forbes ni njegovo, ampak gre za mnenje avtorja članka o Sloveniji, iz katerega sem v svoji kolumni (Mladina, 27, 2013, str. 6) prepisal navedek. Ker sestavek t
Med pomenljivimi izjavami, ki jih je nekdanji notranji minister dr. Gorenak izrekel na nedavni seji komisije za pravosodje Državnega zbora RS, je gotovo tudi namig Matjažu Hanžku, »enemu glavnih organizatorjev (vseslovenskih ljudskih vstaj, op. p.) … da bi ga mogoče človek vprašal, kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je vozil
Mladina, št. 25
Stanujem v bližini starega stadiona za Bežigradom v Ljubljani. Pred kratkim je bila na tem podirajočem arhitekturnem spomeniku prireditev »Summer music open air festival« v organizaciji agencije Extreme iz Kranja. Na priložnostnem plakatu piše med drugim: »Start: 20: 00 till the end«. In res se je začelo proti večeru in je
Spoštovani gospod Janez Janša!
Že kmalu po prvi izdaji vaše knjige Premiki sem vam poslala osebno pismo. V njem sem vas prosila, da ob morebitnem ponatisu popravite zavajajoče trditve v zvezi s sestrelitvijo helikopterja JLA nad Rožno dolino v Ljubljani; helikopter je 27. junija 1991, na uradno prvi dan t. i. desetdnevne vojne, pilotiral
Mladina, št. 27
Odgovorni urednik g. Grega Repovž,
V 27. številki Mladine, ki je izšla 5.7.2013, ste objavili članek Boruta Mekine z naslovom Pohlep na straneh 19 do 22. V tem članku je navedenih več neresnic, ki se tičejo mene osebno, zato skladno z veljavno zakonodajo zahtevam objavo popravka.
Avtor me označi za nečaka nadškofa dr. Fran
Starosta slovenskega prava in človekovih pravic dr. Ljubo Bavcon je nedavno v nekem polzasebnem dopisovanju o prihodnosti Slovenije zapisal nekaj trdih resnic. Citate objavljamo z njegovim izrecnim dovoljenjem.
Debata je potekala o tem – na hitro povzeto –, kako priti do drugačne Slovenije, do drugačne politike, do drugačne države. In Bav
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.