"V Sloveniji se malokaj premakne, če ni ravno nujno, zadeve se spremenijo šele, ko smo vsi stisnjeni v kot in nimamo več kam. Tudi gospodarstvo je dolgo časa, od zadnje krize in še pred covidom-19, funkcioniralo s povečevanjem delovne sile, delali so iste stvari z več delavci. Ni bilo treba iskati rešitev, kako se nekaj dela hitreje, cene
"Menim, da bi se morali v praksi približati Skandinavcem – veliko bolj kot priznavanje poklicnih bolezni je pomembno, da ne dovolimo ali toleriramo ne fizičnih obremenitev na delovnem mestu in ne duševnih. Ustvarjati bi morali delovna okolja, ki so do človeka, delavca prijazna. Veliko več je treba vlagati v promocijo zdravja na delovnem m
"Trump je z nerazumnimi dejanji morda vendarle naredil nekaj dobrega. Evropi je ponudil enkratno priložnost, da končno nekaj naredi prav. Evropska unija ima priložnost, da se otrese ameriške hegemonije, ima priložnost, da zasnuje skupno zunanjo in obrambno politiko. Ima priložnost, da varnost vseh prebivalcev Evrope ne gradi zgolj na obor
Valovanje latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa je letošnji dobitnik evropske filmske nagrade občinstva lux. Film v latvijsko-francosko-belgijski koprodukciji obravnava osrednje teme Evropskega parlamenta: podnebne spremembe, migracije, razseljevanje in odpornost, so sporočili iz slovenskega pisarne Evropskega parlamenta.
Zmagovalni fi
"Bodimo si na jasnem o dobi zdravih življenjskih let delavca v Sloveniji. Po uradnih podatkih, ki jih lahko dobimo recimo na NIJZ, imamo delavce, ki se jim okoli 50. leta eksponentno povečuje nevarnost mišično-kostnih obolenj. To pomeni, da je slabo poskrbljeno za delovno okolje. Mi zdaj govorimo o tem, da mora država poskrbeti za okolje,
V Kinodvoru bo 7. maja ob 20.30 premiera filma Mrtvaški prt. Filmsko refleksijo človekovega odnosa do mrtvih, je režiser David Cronenberg posnel po tem, ko je izgubil svojo ženo.
Karsh je pravkar dopolnil petdeset let. Uspešen poslovnež je znan po ekscentričnem značaju, ki usmerja njegove poslovne odločitve. Nikoli ni prebolel smrti svoje
"Arhitektura je vedno tudi orodje ljudi, ki imajo vojaško, finančno, politično in družbeno moč, in z naročili in svojimi izvajalci arhitekti odrejajo, kako naj družba živi."
"V vsaki arhitekturi je vedno prisoten tak ali drugačen nadzor nad družbo. Lahko spodbuja egalitarnost, enake možnosti, lahko pa seveda ustvarja matrico čim bolj popo
Evropska komisija namerava v okviru Evropskega obrambnega sklada nameniti 910 milijonov evrov za 62 projektov, katerih namen bo krepitev evropske obrambe. Projekti se med drugim osredotočajo na krepitev zračne obrambe, rabo umetne inteligence in druge tehnologije. Pri šestih projektih bodo sodelovala tudi slovenska podjetja oz. organizaci
"V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda. Ko se stvari premaknejo na raven, da levica nagovarja urbane subkulturne manjšine, desnica pa kulturno večino, ki večinoma sovpada z delavskim razredom, potem je polarizacija
Ameriška filmska akademija je v torek zvečer podelila 14 oskarjev za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. Med 37 dobitniki je tudi Slovenec Jernej Barbič, ki živi in dela v Los Angelesu. Kot je izpostavil Barbič, je to prvi slovenski oskar v zgodovini podeljevanja nagrad.
"Pri akademiji, katere poslanstvo je, da slavi umetnos
"Največja ranljivost EU je spodkopavanje njene enotnosti od znotraj. In ve se, kdo to počne. Brez te enotnosti bo EU težko krepila svojo odpornost. Ta enotnost pa lahko temelji le na skupnih evropskih vrednotah, vključno z vladavino prava, tudi mednarodnega. Velike sile mednarodnega prava ne potrebujejo. Imajo rakete, letalonosilke, jedrs
Če ste pri klepetanju z razvpitim jezikovnim modelom ChatGPT vljudni, če se mu denimo prijazno zahvalite, ko vam pomaga napisati službeno elektronsko sporočilo ali kaj podobnega, s tem prispevate k večmilijonskemu računu za elektriko korporacije OpenAI – in seveda tudi k ogljičnemu odtisu sistemov umetne inteligence. Sam Altman, izvršni d
Prejšnji teden je evropska komisija ugotovila, da sta ameriška tehnološka velikana Apple in Meta (ta ima v lasti digitalna medija Facebook in Instagram) prekršila akt o digitalnih trgih, zaradi česar bo moral Apple Evropski uniji plačati 500 milijonov evrov, Meta pa 200 milijonov. To je prvi primer, v katerem je evropska komisija ugotovil
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.