• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:ŠolstvoZoran StevanovićDonald TrumpCene stanovanj
133.926 člankov · 8. 01. 1988–9. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

133.926 člankov · najnovejše objave

15 ms · stran 4847/6697
Družba·21. 05. 2009

Zlata hiša, Šmarca ↗

Profil Zlata hiša je rekonstrukcija tipične slovenske hiše iz predmestnega okolja. Na željo naročnika je objekt s številnimi prizidki ostal konstrukcijsko bolj ali manj nedotaknjen. Zunanjost hiše je ovita v kovinski plašč, ki je od prvotne fasade odmaknjen toliko, da sledi liniji strehe in tako tvori nepravilen diamanten volumen. Ovoj im

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Prenova vile, Hvar ↗

Profil Prenova in dozidava hiše na Hvaru je hommage kakovostni arhitekturi sedemdesetih let in Sredozemlju, hkrati pa tudi vaja v zadržanosti. Rustikalni lomljenec skriva belo hladno kamnito notranjost, panoramska okna za srebrnimi polkni pa uokvirjajo poglede na borov gozd in morje. © Last Biroja

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Prenova atrijske hiše, Murgle ↗

Profil Prenova atrijske hiše v Murglah je odličen primer spoštljivega odnosa do arhitekturne dediščine. Ker je bila prvotna montažna hiša za stanovalce premajhna, so jo v celoti obnovili in dodali prizidek. Kljub posegu so ohranjene vse značilnosti tipične hiše v naselju. Navzven sta opaznejši samo dve spremembi - panoramsko okno na končn

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

BOSSPLAST, GROSUPLJE ↗

Profil Zgradba je zasnovana tako, da je celoten program v notranjosti, zato na parcelnih mejah ni zaščitne ograje. Skladiščna hala je zgrajena v montažnem, armiranobetonskem sistemu, oblečena v enostavne betonske montažne plošče. K skladiščnemu objektu je prislonjen poslovni del, oblečen v barvni pločevinasti ovoj. Pred južnim soncem ga v

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Lesene hiše na Barju ↗

Profil Glavni izvajalec gradbenih in obrtniških del: Rihter, montažne gradnje V težnji po hitri in lahki gradnji na slabo nosilnih barjanskih tleh je bil izbran montažni način gradnje. Arhitekta sta se pri umestitvi, materialu in konstrukciji naslonila na bogato tradicijo gradnje z lesom na Barju, za katero je značilen črn, s katranom zaš

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Vrstne hiše Bonifacija, Vič (projekt) ↗

Profil Naselje 22 vrstnih hiš izhaja iz ideje naselja, potopljenega v zelenje. Arhitektura je zadržana, a izrazito urbana, z velikimi steklenimi površinami, fleksibilnim tlorisom in sodobno tipologijo stanovanj. Ključna je povezava z vrtom, ki ga bo imela vsaka enota in bo obravnavan kot zunanji bivalni prostor. Materiali bodo izključno e

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Hiša Podkoren ↗

Profil Les, kamen in velika okna z izjemnimi pogledi so lastnosti, združene v tristanovanjski hiši v Podkorenu pri Kranjski Gori, ki leži na mirni in izdatno osončeni lokaciji. Sodobno-arhaičen volumen alpske rezidence v temnem lesu z diagonalami spominja na kozolec, hkrati pa je les v kombinaciji s steklom uporabljen inovativno in poudar

Urša Matos

Družba·21. 05. 2009

Center Ig ↗

Profil Novi Center Ig pomeni odločilno potezo pri revitalizaciji neurejene vasi v neposredni bližini Ljubljane. Objekt ustvarja živahno in pestro središče kraja, kjer je na enem mestu mogoče postoriti večino vsakodnevnih opravkov in se srečevati s krajani. Zasnova izhaja iz morfologije kraja, to je tipične ruralne pozidave pravokotno na v

Urša Matos

Drugo·21. 05. 2009

Mirko o Miltonu ↗

Intervju Mirko Ilić bo imel 25. maja v Cankarjevem domu predavanje o Miltonu Glaserju, prijatelju in sodelavcu, ki mu je ob prihodu v New York širokosrčno odprl vrata svojega studia. Milton Glaser je vsestranski in plodovit umetnik, a v enciklopedijah ga preprosto uvrstijo med najpomembnejše ameriške grafične oblikovalce. Študiral je na C

Vesna Tržan

Svet·21. 05. 2009

Mit o nedolžnem mestu na hribu ↗

Komentar Zapisi o mučenju, ki jih je objavila Bela hiša, so povzročili šok, ogorčenost in osuplost. Šok in ogorčenje sta razumljiva - zlasti ob nedavno objavljenem poročilu senatnega odbora za oborožene sile, v katerem piše o ravnanju s priporniki, ki je doslej imelo oznako zaupno. Poleti 2002, razkriva poročilo, so nadrejeni začeli vse b

Noam Chomsky

Politika·21. 05. 2009

Opeharjeni Kitajci ↗

Študij Ob številnih očitkih na račun delovanja koprske Fakultete za management so se mnogi spomnili tudi na afero o kitajskih študentih, ki so od marca 2000 do konca leta 2001 študirali na Mednarodni poslovni šoli (IBS), ki je delovala pod okriljem Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) v Mariboru. Izkazalo se je, da so Kitajci pri nas študir

Vanja Pirc

Politika·21. 05. 2009

Prvih 15 po zaslužku leta 2003 in leta 2007 ↗

Razlika Leto 2003 Skupni bruto Dejavnost Leto 2007 Skupni bruto Dejavnost dohodek v evrih dohodek v evrih 1 1.202.020 brez zaposlitve 6.466.186 brez zaposlitve 2 813.829 finančni zakup 2.820.512 pravne in računalniške storitve 3 751.935 druge poslovne dejavnosti 2.091.001 strokovna in tehnična dejavnost 4 740.819 vzdrževanje in popravljan

Politika·21. 05. 2009

Nekoč je bila Mura... ↗

Kriza Mura in Paloma za preživetje spet potrebujeta svež denar. Muri namerava državno berglo tokrat zagotoviti paradržavna Slovenska odškodninska družba (Sod), na poziv za dokapitalizacijo Palome sta se prijavila madžarski in nemški ponudnik, a ni rečeno, da se ne bo vse skupaj spet izjalovilo in bo tudi ta družba kmalu potrebovala davkop

Darja Kocbek

Drugo·21. 05. 2009

Muke kreditojemalca ↗

Kriza Gre za 80 tisoč evrov za deset let, preizkušnje in zahteve, ki mu jih postavljajo banke, pa so takšne, kot da bi klošar jemal milijon evrov posojila. Če bi banke takšna zagotovila terjale od Igorja Bavčarja, Boška Šrota ali Bineta Kordeža, bi bil seznam tajkunov v Sloveniji zagotovo krajši vsaj za ta tri razvpita imena. Očitno so se

Urša Marn

Drugo·21. 05. 2009

Kreditni krč v praksi ↗

Kriza Eno temeljnih finančnih pravil je usklajenost ročnosti sredstev z viri financiranja. Najmanj polovica finančnih virov naj bi bila dolgoročne narave, saj je drugačna struktura povezana z večjimi tveganji pri obnavljanju kreditov. Skupina Gorenje je ob koncu lanskega leta približno 52 odstotkov dolgoročnih sredstev financirala s pribl

Urša Marn

Drugo·21. 05. 2009

Mirko Ilić ↗

Intervju Živi in dela v New Yorku, postal je prebivalec svetovne metropole, mešanice Amerike in Evrope, kjer ne poznajo pojma tujec ali gastarbajter. V talilnem loncu svetovnih kultur njegov izvor, to, da izhaja iz nekdaj multinacionalne Jugoslavije, ni ne prednost ne pomanjkljivost, ampak zgolj dejstvo, umaknjeno nekam tja med opombe. Ti

Vesna Teržan

Drugo·21. 05. 2009

Pahorjev dvor ↗

Loža Kabinet predsednika vlade je po polletni konsolidaciji oblasti končno sestavljen. Vsak sedi na svojem mestu, »ta trenutek ne rabimo nikogar več in tudi v bližnji prihodnosti ne razmišljamo, da bi še koga zaposlili«, zatrjuje šefica kabineta Simona Dimic, ponosna, da jim je uspelo od skupaj dovoljenih 36 sistematiziranih mest velikost

Borut Mekina

Drugo·21. 05. 2009

Slovenija v krču ↗

Kriza »Kreditni krč popušča,« je februarja javnost tolažil minister za finance Franc Križanič. Maja je jasno, da kreditni krč ne popušča, ampak se še stopnjuje. Marca se je vrednost kreditiranja nebančnega sektorja, torej tudi podjetij, zmanjšala kar za 185 milijonov evrov. Podatki za april naj bi bili še slabši. Dokaz za stopnjevanje kre

Urša Marn

Mladinamit·21. 05. 2009

Mladinamit št. 707 ↗

mladinamit Mladinamit št. 707

Robert Botteri

Strip·21. 05. 2009

Slovenski klasiki ↗

strip Gospod Hudournik

Fran Saleški - Finžgar, Tomaž Lavrič

← Prejšnja1484548464847484848496697Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija