Urša Marn

21. 5. 2009  |  Mladina 20

Slovenija v krču

Grozi nam drugi val krize, ki je lahko še veliko hujši od prvega

Minister za razvoj Mitja Gaspari v parlamentu, 18. maj

Minister za razvoj Mitja Gaspari v parlamentu, 18. maj
© Borut Peterlin

»Kreditni krč popušča,« je februarja javnost tolažil minister za finance Franc Križanič. Maja je jasno, da kreditni krč ne popušča, ampak se še stopnjuje. Marca se je vrednost kreditiranja nebančnega sektorja, torej tudi podjetij, zmanjšala kar za 185 milijonov evrov. Podatki za april naj bi bili še slabši. Dokaz za stopnjevanje kreditnega krča je tudi naraščanje števila stečajev in brezposelnih. »Zaostrovanje je logično, saj je negotovost glede tega, ali bodo posojilojemalci sposobni vrniti kredite, dokler se ne poveča povpraševanje po njihovih izdelkih, vse večja,« pravi dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. »Podjetja imajo še nekaj rezerv, a bodo te kmalu pošle,« opozarja dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Položaj je nevaren. Smo pred spiralo nelikvidnosti in prezadolženosti podjetij. Po Mramorjevem mnenju je to vsaj deloma tudi posledica omahovanja vlade pri začetnih ukrepih za normalizacijo kreditiranja, pri zakonu o poroštvih bankam pri najemanju posojil v tujini in zakonu o jamstveni shemi. Ne le da je vlada oba ukrepa sprejela pozno, v praksi se sploh še ne izvajata, čeprav je bil prvi sprejet konec lanskega leta, drugi pa v začetku maja. Zamujeno je najugodnejše obdobje za omilitev krča. Številna dobra podjetja so zlasti decembra in januarja zaradi nedosegljivih kreditov izgubljala posle, ki bi jih zaradi šibkosti konkurence takrat še lahko dobila. Nekatera med njimi so zaradi tega izgubila dolgoročni položaj na trgu in s tem možnost, da bi po krizi postala konkurenčnejša. Zato se zdi Mramorju ravnanje vlade nedopustno: »Polemizira se tam, kjer ni kaj polemizirati.« Kritičen je tudi dr. Janez Prašnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. »Ministra Lahovnik in Križanič se gresta preveč politike in premalo ekonomije. Slovenska podjetja so večinoma odvisna od bančnih kreditov. Država mora z jamstvom preprečiti prehod podjetij z bonitetno oceno A in B v kategorijo C. Bolj ko se izvajanje jamstvene sheme odmika, slabše je.« Štefan Bertoncelj iz Domela meni, da vse še ni zamujeno, »res pa je, da se z vsakim izgubljenim dnem povečuje tveganje, da v vrtinec krize vstopijo tudi dobra podjetja, ki imajo zagotovljen trg«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.