Kanoniada sprememb
Diverzija navdušenj Črta Kanonija
Piše Siniša Gačič
Ali bo Slovan ugasnil?
Čakanje na odločitev upravne enote
Piše Aleksandar Mićić
Kriminalisti brez podatkov
Zakon o varstvu podatkov proti kriminalistom
Piše Antonio Vidali
Biometrična kaprica
Novi biometrični potni listi bodo državljane RS lahko stali tudi nekaj sto ev
Kultura je tako kot šport na svetu od nekdaj. Šport pa že dolgo ni več samo šport, ampak je del nacionalnega ponosa in meddržavnega rivalstva. Zato ni pomembno, kje je bil igralec rojen, pomembno je, katera država mu je ponudila čim boljše možnosti za dosežke. Vadim Fiškin, ki bo po odločitvi ministrstva za kulturo zastopal Slovenijo na 5
Ko mi je prijateljica tik pred eksplozijo dobronamerno predlagala, naj napravim profil Fredyja Milerja, preden ga pograbijo drugi mediji, sem jo gledal, kot da je z Venere, če ne dejansko s Plutona. Res je bilo sicer, da sem v tistih dneh po bolj obskurnih kanalih tudi sam nekajkrat zasledil njegov zeleni brezrokavniček in bil po osmih le
Janez Stanovnik je nosilec partizanske spomenice 1941, bil je izvršni sekretar Ekonomske komisije OZN, predsednik predsedstva SRS, najbolj pa je znan kot oče naroda, ki se je zavzemal za razumen prehod v demokracijo. Zdaj je predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB in nasprotuje vsem poskusom razvrednotenja partizanskega boja.
Je film lahko politični problem? Je film lahko razlog za meddržavno polemiko? Gre seveda za film Srce v breznu, ki je nastal v produkciji italijanske javne televizije. Ko je zunanji minister dr. Rupel nastopil v oddaji TV Koper Halo, izzvani ste, je sporočil, da kot politik načeloma ne želi dajati sodb o »filmih, umetnosti, knjigah in tak
Izbor tedenskega pregledovanja strani o umetnosti/kulturi: Reynald Drouhin: Om, Nathaniel Stern, Marcus Neustetter: Getawayexperiment, Gregor Fras: Blogorama, Doubleplusgood, Megumi, Vi-con, Potatoland.blog, Asco-o.
Diskurzor: umetnost prejšnjič.
(Izbor strani (Garden Gnome Liberation, Grafedia, Crklajnsku naričnu spletiše, Institute for
Ljubljanska, sedemnajst let stara Lolita se je za snemanje novega, v živo posnetega ploščka spajdašila z bolgarskim trobentačem Ventzislavom Blagoevim, kar je Primoža Simončiča, ki si je partnerja za dvogovore dolgo iskal v elektronskih efektih, osvobodilo spon, ansambel pa občutno podžezilo in pobalkanilo, da je predstavitveni nastop v M
Čeravno je Iztok Lovrić tekom svojega ukvarjanja s tolpo naturščikov Grapefruit v zvrhan lonec smeha vedno zamešal tudi dobro mero s stanjem stvari povzročene jedkosti in grenkobe, si menda še nikoli ni privoščil tako neposrednih kot jih v predstavi Divji vzhod stresa njegov glas ljudstva, z malim zadovoljni lenuh, simulant in prikriti rd
pod črto
Pred nedavnim je evropski parlament, za katerega sicer ni značilna ravno pretirana živahnost (poslanci se ne pretepajo), burno razpravljal o pravi, skupni, za vse sprejemljivi formulaciji za Auschwitz. Zapisati bi jo morali v komemorativni dokument. Večina je hotela, da se napiše "nemško taborišče smrti". A glej, Nemci, predstavn
transnacional
Sosednja Hrvaška jo je krepko skupila v zadnjih spopadih na Balkanu, skorumpirani Tuđmanov režim pa je s svojim klientelizmom in nepotizmom dodobra izmozgal deželo. Socialno razslojevanje je dobilo strašljive razsežnosti, besna privatizacija je dvignila na površje peščico bajno bogatih lokalnih "tajkunov", večino prebivalstv
kolumna
Novembra lani je v anketi Eurobarometra 60 % prebivalstva Slovenije podprlo "Evropsko ustavo". Slovensko besedilo ustave je bilo objavljeno dva meseca pozneje, 17. januarja letos. Čez dva tedna, 1. februarja, je državni zbor RS s 74 glasovi proti 4 ratificiral "Pogodbo o ustavi za Evropo", kakor se dokument uradno imenuje. Vlada j
pamflet
Film režiserja Alberta Negrina "Srce v vodnjaku" je razburil in povzročil ogorčenje med antifašisti. Zgodba o partizanskih pobojih italijanskih civilistov kot revizija zgodovine, ki zakriva fašistične zločine!
Res, iz dežele fašizma kajpak ne boš blagohotno sprejel kritike na račun partizanskega terorja. Toda, da bi se v imenu NOB
Intenzivno sodelovanje med Čikagovci in Skandinavci tokrat navzkriž pari kontrabasista (Ingebrigt Haker Flaten) in bobnarja (Paal Nilssen-Love). Naslov cedejk je torej že zato pravšen: obadva sta namreč člana obeh nuklearnih družin, tako peterice Atomic kakor peterice School Days. Obe zasedbi že poznamo z bližnjih nastopov v živo, obe ume
Eden od odjekov na trojni "eks" Lolite je za tukajšnje prilike že kar čudaško vztrajno skupino vstavil v domačinsko "džezovstvo", kar je naravnost žalitev; na ravneh pisave, izgovorjave in sfižene norme, ki jo v zgodovinsko muzično prakso vstavljajo tukajšnji lektorji, normativni pravopisci in z njimi še ocenjevalci.
Ker smo distinkcijo m
Morda pa se kdo, kljub posledicam kronične rabe substanc, s kake stare kompilacije še spomni Eternal Basement, ključnega pogona Michaela Kohlbeckerja, s katerim je pomagal definirati frankfurtski zvok in se z uspehom udinjal pri Vathovi založbi Harthouse? No, Kohlbeckerja, ki je odtlej previjačil morje stikal in si izmislil pest psevdonim
spregledane
POD Tuma, Ljubljana 2003, 4.340 SIT
Pravzaprav neverjetno, ampak: svetla iskra iz razvitega kapitalističnega sveta.
Prvi predsodek oziroma pomislek, ali sploh zaiti v branje te zopet ene izmed tako oklicanih na/svetovalnih knjig je v tem, da ima tozadevno čtivo pač, prosto po Ezopu, prvič, nič kaj hvaležen sloves ropotajočih,
slikarstvo
Slikarska monografija s spremnimi predstavitvami Ivana Mraka, Tarasa Kermavnerja in Janeza Zupeta.
Portreti, tihožitja in risbe v olju, kredi ali kot skice znanih Slovencev, od nadškofov, ustavnih sodnikov, umetnikov pa do podob bolnikov, norcev in samomorilcev. Slikar Krištof Zupet r. 1939, poznan po intimnem prijateljevanju z
Veliki mag črnega humorja tokrat v prevodu romana iz leta 1990.
Bankrotirani direktor si kupi lepo pištolo in si za poslednjo idejo izmisli plan, kako se posloviti od sveta. Skedenj na travniku ob vonju travniških cvetlic, kot v raju ..., toda iz poslopja zasliši šum. Pogleda skozi špranjo in ugleda polkovnika, ki si nadeva vrv čez glavo
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.