• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:Evropska unijaCene stanovanjVolitveBrezdomstvo
134.117 člankov · 8. 01. 1988–20. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Dr. Mateja Ratej, zgodovinarka«

394 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

Kultura·5. 07. 2026

Mateja Koležnik / »Evropejci smo pasivni, samovšečni, razvajeni« ↗

… Kaj je razkrila ena naših najbolj prepoznavnih gledaliških režiserk v mednarodnem prostoru Gledališka režiserka Mateja Koležnik © Borut Krajnc V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Matejo Koležnik, eno naših najbolj prepoznavnih in uspešnih gledaliških režiserk v mednarodnem prostoru. Še preden se je uveljavila na gledaliških odrih, je kot mlada kantavtorica stala na glasbenih; koncertirala je po vsej Jugoslaviji. V zadnjem desetletju povečini ustvarja v nemškem in avstrijskem prostoru. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Dora Trček, je …

Uredništvo

Družba·27. 04. 2026

»Zdaj ni čas za postavljanje spomenikov« ↗

… IZJAVA DNEVA "Zdaj ni čas za postavljanje spomenikov in obeležij. Ti opravljajo vlogo povezovanja in potrjevanja skupnosti samo v času stabilnosti in trdnega družbenega konsenza. Njegov odraz je tudi vsakokratna spominska krajina kot posredovalka dominantne pripovedi obdobja. Danes je čas za oblikovanje daljnovidnih, pogumnih in okretnih levih politik, ki bodo državljanom pokazale, da so pripravljene iti dlje od neatraktivne obrambe svojih položajev v očitno nedelujoči arhitekturi stare dobe. Pokazati morajo, da bodo skupaj z državljani 21. stoletja vstopile v neznan in tvegan čas …

Družba·13. 01. 2026

Adolfov obisk v Jugoslaviji ↗

ŠTEVILKO LAHKO KUPITE V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >> * Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka iz Maribora, zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, urednica Biografskih študij, urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij.

Kultura·19. 12. 2025

Anja Medved / Režiserka dokumentarnih filmov, ki preteklost raziskuje onstran nacije in ideologije ↗

… iji v Plavah in postala neka druga oseba. Meja je bila njena travma. Ko so se potem preselili v Novo Gorico, je Gorica moji noni pomenila dom, mami je bila blizu, ker je imela tam nono in tete, meni kot rojeni Novogoričanki pa je bila tujina.« Iz želje po razumevanju teh dinamik je nastal film Moja meja (2002), ki goriškega prostora ne obravnava s slovenske ali italijanske strani, temveč iz perspektive meje. Ti filmi so postali del goriške mitologije. »Zgodi se, da ljudje uporabijo zgodbe iz najinih filmov, da bi razložili, kako se sami počutijo.« Čeprav gre za zgodovinsko in prostorsko …

Jaša Bužinel

V središču·21. 11. 2025

Kaj pa oni? ↗

Dostopna voda v Dobruški vasi leta 2024 © Borut Krajnc Vse zadnje tedne, ko poslušamo o »romski problematiki«, slabo spim. Zavedam se, da sem ob tem, ko se večkrat vozim mimo romskega naselja v Novem mestu in z nelagodjem opazujem neurejeno napol barakarsko naselje, polno smeti in starih odsluženih avtomobilov, in ne naredim nič, sokriva, da se mnogi Romi, zaničevani, zapostavljeni, zasmehovani, prepuščeni sami sebi, v brezupnem položaju odzivajo z nasiljem. Slovenci se tako radi ponašamo, da so

Dr. Mateja Kožuh Novak, zdravnica ginekologinja, nekdanja političarka

Naslovna tema·14. 11. 2025

Za prijazno smrt ↗

… nimi dogmami se zdravniška etika lahko sčasoma tudi spreminja – kot se je v državah, kjer je takšna pomoč že dovoljena. »Zdravniki se včasih oklepajo tradicije, ki ne odraža več sodobne družbe,« pravi Polona Jamnik. »Zdravnik, ki pomaga pacientu pri končanju življenja, ne krši Hipokratove prisege. Ravno nasprotno – uresničuje njeno bistvo: ’ne škodovati’. Ko je življenje le še neskončno neznosno trpljenje, vztrajanje pri njem postane eno samo škodovanje. Zdravniška etika se vendar ne more ustaviti v prejšnjem stoletju.« Upokojena ginekologinja dr. Mateja Kožuh Novak, sicer bivša poslanka in …

Luka Volk

Kultura·12. 11. 2025

V podporo ženskam, ki se soočajo z rakom dojke ↗

… Dobrodelna dražba © Mimi Antolovič V sredo, 12. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji Fotografija v ljubljanskem Rogu dobrodelna dražba fotografij Mimi Antolovič. Zbrana sredstva bodo namenjena organizaciji Europa Donna Slovenija za podporo ženskam, ki se soočajo z rakom dojke, za ozaveščanje, preventivne programe in grajenje podporne skupnosti. Enajst žensk Projekt Zgodba številka 11 je pripoved o lepoti, ranljivosti in moči ženskega telesa ter predstavlja enajst žensk, ki so skozi različne življenjske preizkušnje – od materinstva do bolezni. "Vsaka ženska ima svojo zgodbo telesa – včasih pove …

Družba·1. 10. 2025

Kaj je postalo jasno z atentatom na pomembni center trumpističnega gibanja? ↗

"Veliki antagonizmi družbenega prehoda ponovno sprožajo spopad med oblastnimi fanatizmi in neizprosno ostrino podtalja. Morebitna usmrtitev atentatorja Tylerja Robinsona in uvrstitev gibanj antifašističnega spektra med terorizme v ZDA ne bosta prestrašili in uničili levih gibanj, temveč jih bosta – nasprotno – prebudili, zgostili, postrojili in konsolidirali. To je glede na zgodovino družbenih bojev v 20. stoletju jasno tudi Trumpovi administraciji, ki očitno računa, da ji bo konflikt večjih raz

Kultura·12. 09. 2025

Pozor, kultura ↗

… Mame, katere slovenski koproducent je Zavod Maska, je režirala hrvaška režiserka Rajna Racz, ki je medtem tudi sama postala mama. A to ni predstava o materinstvu, temveč o odločitvi glede materinstva, o čemer razmišljajo avtorice, na podlagi raziskave študentk Filozofske fakultete Univerze na Reki pa še mnoge druge ženske – tudi tiste, ki si otrok ne želijo ali jih ne morejo imeti. Ponovitvi: 20. in 21. septembra. Joni: Bosonogi nosorog, Galerija Kresija, Ljubljana Do 09/10 Joni Zakonjšek – tokrat Joni – se predstavlja z devetimi novejšimi slikami, ki nam odlično približajo njen ustvarjalni …

Izak Košir

Družba·9. 09. 2025

Družina na Slovenskem ↗

… , kako se je družinska skupnost razvijala od industrijske dobe, ki je izoblikovala družine, kakršne poznamo še danes." Dr. Mateja Ratej, zgodovinarka "Družina je najpomembnejše podporno okolje vsakokratnega družbenega ustroja, zato si jo ta vselej prilagodi tako, da čim bolj podpre njegovo delovanje: družina blaži in kolikor mogoče dolgo srka vase družbene napetosti, socializira mladino, zagotavlja delovno silo, skratka drži družbo v zaželenih in obvladljivih gabaritih," je še poudarila Ratej. POSEBNO ŠTEVILKO LAHKO NAROČITE TUDI V NAŠI SPLETNI TRGOVINI >> MLADINA: DRUŽINA NEKOČ IN DANES © …

Uredništvo

Kultura·5. 09. 2025

Pozor, kultura ↗

Haiku Garden v Gali hali, april 2025 © Lottie Kavšek 32 let Metelkove, AKC Metelkova mesto, Ljubljana 08/09—14/09 Od zasedbe nekdanje vojašnice jugoslovanske armade na Metelkovi v Ljubljani in s tem od obstoja enega največjih avtonomnih kulturnih prostorov, mednarodno znanega AKC Metelkova mesto, mineva že 32 let. Obletnico bodo pospremili z razstavami, delavnicami in drugimi dogodki, ki bodo vrhunec dosegli v petek, 12. septembra, ko bodo vsi metelkovski klubi pripravili pester glasbeni program

Izak Košir

Kultura·11. 07. 2025

Zoran Ferić: Potujoče gledališče ↗

Zoran Ferić © arhiv založbe Beletrina Portreti iz družinskega albuma Zoran Ferić (1961), hrvaški pripovednik, ki ima prevedena tri dela, romana in zbirko kratkih zgodb, se tokrat loteva družinske sage prednikov. Izhaja iz slike obešenca na beograjskih ulicah med drugo svetovno vojno, da bi uvedel razmišljanje, kako so nekateri mrtvi dvakrat; domoljuba so okupatorji mučili in ubili, ko ga je mati preoblekla, so ga obesili. Vse ukvarjanje s fotografijo in njenimi sencami pa je samo uvod v pripoved

Matej Bogataj

Politika·27. 06. 2025

Janši je za slovensko desnico vseeno. Zanima ga oblast. ↗

Deus ex machina: Janez Janša in Matej Tonin leta 2018, ko je Matej postal predsednik stranke namesto Ljudmile Novak © Borut Krajnc V ponedeljek, 16. junija, je časnik Dnevnik objavil redno mesečno anketo Vox populi o priljubljenosti političnih strank. Merjenje agencije Ninamedia je pokazalo, da se razmerja med vodilnimi strankami niso spremenila, skoraj podvojil pa se je uspeh Demokratov Anžeta Logarja, ki naj bi imeli v novem parlamentu deset poslancev. Gre za merjenje razpoloženja javnosti, do

Jure Trampuš

Kultura·27. 06. 2025

Stefan Hertmans: Vzpon ↗

Stefan Hertmans © Wikipedia Spomin hiše Kot v časih, ko je pisanje sprožila najdba rokopisa, se Stefan Hertmans (1951), belgijski flamski pesnik, prozaist in premišljevalec aporij sodobne Evrope, zave, da biva v zgodbi – da mu zgodovina hiše v Gentu, v kateri je prebival znani nemški kolaborant in pripadnik ene od lokalnih vej SS, ponuja več, kot si lahko izmisli. Spodbujen z zgodovino hiše, ki jo v slabem stanju in za majhen denar kupi v času študentskega razgrajanja in poskusov svetovnega prek

Matej Bogataj

Svet·13. 05. 2025

»EU prevzema vojni govor nacistične Nemčije« ↗

"Nasledniki povojne zmagovite evropske arhitekture danes prejemajo račune za kompromise ob obračunu z nacistično Nemčijo, antifašistična epoha pa je v izteku prispela k svojim kalnim izvorom, kjer životari presenetljiv paradoks trenutka, da na človekovih pravicah utemeljena Evropska unija za zagotovitev mesta v nastajajoči geopolitični sliki prevzema vojni govor nacistične Nemčije – »evropska enotnost v imenu ruske in ameriške grožnje«. Strahotno zgodovinsko breme tega aksioma obeta minimalne mo

Uredništvo

Družba·3. 05. 2025

»Zgodovinarji bodo pri proučevanju pandemije covida-19 imeli težko delo« ↗

… IZJAVA DNEVA "S pandemijo covida-19 se je začel svet zavedati obstoja velikih bolezni, da pandemije niso le stvar preteklosti, ampak se dogajajo nam, tu in zdaj živečim. Izkušnje, ki smo jih pridobili v tej pandemiji, bi se morale odražati v bolj domišljenih, predvsem smiselnih preventivnih ukrepih in v sami organizaciji življenja v državi v času takšnih katastrof. Nacionalno pomembno mora postati vprašanje, kako se upravlja država v času kriz, da bi se s tem preprečilo izrabljanje krize za druge namene in da bi se ukrepalo izključno v dobro prebivalstva." "Kot zgodovinarki in hkrati …

Uredništvo

Politika·3. 04. 2025

»Prepoved telefonov v šolah spominja na čas, ko so prihajali pralni stroji, a jih babice niso želele sprejeti v hiše« ↗

IZJAVA TEDNA »Pobuda za prepoved telefonov v šolah je sicer ganljiv, ampak jalov poskus zoperstavljanja dobi. Spominja na čas, ko so prihajali pralni stroji, a jih babice niso želele sprejeti v hiše, ker so stroji krnili njihovo tradicionalno vlogo skrbnice družine.« — Zgodovinarka Mateja Ratej za MMC RTV SLO o tem, da se tehnologija ne prilagaja človeškim družbam, temveč se družbe mukoma prilagajajo tehnologiji © Tomaž Lavrič

Tomaž Lavrič

Izjave tedna·28. 03. 2025

Izjave tedna ↗

»Pobuda za prepoved telefonov v šolah je sicer ganljiv, ampak jalov poskus zoperstavljanja dobi. Spominja na čas, ko so prihajali pralni stroji, a jih babice niso želele sprejeti v hiše, ker so stroji krnili njihovo tradicionalno vlogo skrbnice družine.« Zgodovinarka Mateja Ratej za MMC RTV SLO o tem, da se tehnologija ne prilagaja človeškim družbam, temveč se družbe mukoma prilagajajo tehnologiji »Musk dela šov. Vse je šov. Tukaj smo na poti teh rimskih cesarjev, ki so delali šov, Neron, ki je

Kultura·28. 03. 2025

Kako malomeščana spraviti s kavča ↗

… Gledališka režiserka Mateja Koležnik, ki ustvarja za odre najprestižnejših gledališč nemško govorečega sveta, te dni doma predstavlja presunljivo aktualno Opero za tri groše Mateja Koležnik, ki smo jo na odru SNG Opera in balet Ljubljana ujeli pred Opero za tri groše, je naša mednarodno najuspešnejša gledališka režiserka, ki pa jo vse bolj vleče nazaj v domovino. © Borut Krajnc Ob imenu Mateja Koležnik najprej pomislimo na presežke na področju gledališča. A preden je postala naša mednarodno najbolj iskana gledališka režiserka, je bila kantavtorica in nastopala po vsej Jugoslaviji. V svojem …

Dora Trček

Politika·24. 03. 2025

»Razrast štajerskega hitlerizma je omogočila etablirana katoliška politika« ↗

"Pri štajerskem hitlerizmu gre za naklonjenost posameznikov politiki nacistične Nemčije, ki je po anšlusu preraščala v množično psihozo, ne pa tudi za njihovo organizirano politično delovanje v nacistični stranki. Štajerska in okolica Maribora sta bili pred drugo svetovno vojno ena najrevnejših slovenskih pokrajin. Tako je bilo še iz časa Avstro-Ogrske, ko so urbani centri, ki so se postopno industrializirali, v svoji okolici ustvarjali bazene revščine kot vire poceni delovne sile. Za potrebe av

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija