• 3. 9. 2021  |  Mladina 35  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Ihta

    Spreobrnjenka

    Pa posedam pred Pogačo pa pride Peter pa pravi: »Pozdravljena.« Pogovor steče. Simpatičen fant je, moj Peter, kar poročila bi se z njim, če ne bi menil, da sem zanj prestara, ker jih ima šele osemdeset, jaz pa že šestdeset. Več

  • Zelena agenda?

    Naravne katastrofe in oživljanje novega vala pandemije so zaznamovali letošnje poletje. Zadnje poročilo IPCC sredi avgusta ne dopušča nobenih izmikanj in opravičil. Podnebne spremembe vsak dan vedno bolj dramatično spreminjajo naše razmere in načine življenja. Globalni indeks podnebnega tveganja potrjuje te navedbe, podobno tudi svetovno podnebno varnostno poročilo. Ekološke katastrofe ne izbirajo geografskih in demografskih meja, zadevajo vse, le bogate prizadenejo manj kot revne. Brez globalnih sprememb v načinu življenja in dosedanjega razvoja, brez planetarne odgovornosti vseh in vsakogar ni prave rešitve. Ekonomski tržni pristopi tukaj odpovedo, načrtovanje želenih sprememb zahteva globalni politični konsenz in sodelovanje. Toda zeleni razvojni preboj čakajo zgolj drugačne ekološke omejitve in nova sprenevedanja. Spremeniti bi morali obstoječi kapitalizem in razvojno paradigmo sedanje civilizacije. Preveč nalog za dve generaciji slabih učencev 21. stoletja. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Kolumna

    Vsota vseh strahov

    Strahovi so na slabem glasu, a niso enoznačno čustvo: so tegoba in zdravilo, marsikdaj nas, podobno kot bolečina, opozorijo na nevarnost. Množica individualnih strahov je neskončna, nekateri, recimo jim kolektivni, pa mučijo mnoge. Poglejmo nekaj takih globalno-slovenskih strahov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Cinizmi vladavin prava

    Ko bi napravili anketo, kdo uničuje pravno državo na Slovenskem, bi bil odgovor – vlada Janeza Janše. Ker vlada ni poslala izbora dveh delegiranih tožilcev v evropske institucije, jo tožilski vrh že mesece obtožuje za rušiteljico prava. Ta dva tožilca bosta namreč imela pomembno vlogo preganjanja zlorabljanja evropskih sredstev, ki bodo v naslednjih letih izdatno prihajala v Slovenijo. Argument, da je nadzor nad finančnimi preslepitvami temeljni princip racionalne države, je neizpodbiten. Domači problem je sicer enostaven: vlada očitno ni zaupala predlogom tožilstva, slednje pa stoji na postavki, da je samostojnost tožilstva absolutni garant pravnega reda. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Dva leva

    Vrnitev člena 133

    Pred 22 leti, junija 1999, so bile volitve v evropski parlament. Zadnje pred začetkom širitve proti postkomunistični srednji Evropi (in Cipru). Vladala je vsesplošna evforija združevanja, priključevanja. No, morda je bila evforija zaigrana, a nihče od velikih evropskih igralcev ni dvomil, da je treba združeno Evropo širiti. Revija Courrier International je tik pred volitvami pripravila obsežen evropski blok, v katerega so iz vsake članice povabili enega uveljavljenega kolumnista, redaktorja ali novinarja ter tudi po enega iz dežel v prednostni čakalnici. Pisali naj bi o pričakovanjih pred velikim pokom. Nekje so staknili podpisanega, da kaj napišem iz slovenske perspektive. Večina besedil je bila predvidljivih. »Stari Evropejci« so govorili, da je širitev velika priložnost, pozitivni izziv, čakajoči »novi Evropejci« pa, kako bodo pomembno prispevali h kulturnemu, ekonomskemu in vsakršnemu bogatenju združene Evrope. Sam sem pristopil manj ambiciozno in besedilo naslovil Slovenci prihajamo, ampak brez panike, prosim!. Napisal sem, da je Evropa lahko mirna in spokojna, da Slovenci prihajamo v Evropo po prstih, komaj opazno. Še več! Ključna skrb ob opredeljevanju za Evropo ali proti njej ni, ali in kako ji bomo uspeli prodati naše proizvode, identiteto in naravo, ampak obratno, kako vse to pred Evropo skriti (»da nas ne bodo pokupili«). In predvsem, da prihajamo ubogljivo in poslušno. Radi ali neradi bomo izpolnili vse pogoje Evrope in mednarodne skupnosti. Vse? No, skoraj vse. V vojni v Jugoslaviji smo pokazali zrelost in se uklonili vsem zahtevam, razen eni – sprejeli smo komaj 1600 (beri tisoč šeststo) kosovskih beguncev. Ni lepo, ampak priznati je treba, da je to že takrat bilo evropsko, zelo evropsko. Zaključil sem nekako takole, da če nas torej Evropa sprejme v svojo družino, se to sploh ne bo opazilo in občutilo. Mar ni to ideal združene Evrope? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 9. 2021  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Obledele zastave

    Blejski strateški forum je bil v agendi vlade Janeza Janše mišljen kot eden ključnih dogodkov slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Zato niti ni čudno, da so slovenski diplomati, s prvim, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem vred, poskušali storiti vse, da bi zagotovili navzočnost pomembnih evropskih politikov oziroma voditeljev na njem. A se ni seveda izšlo: dejansko je bil na koncu blejski forum kar lokalno srečanje balkanskih in vzhodnoevropskih premierov brez resne vsebine in brez agende, ki bi lahko prišla vsaj v novice mednarodnih agencij. Na srečanje ni prišel noben vodilni politik iz starih in močnih članic, niti zunanjih ministrov ni bilo – čeprav bi se spodobilo, da se udeležijo foruma. To je celo nekako normalno, ker Slovenija predseduje, gre za kolegialno gesto med voditelji, da zagotovijo prisotnost visokih diplomatov in politikov. A žal so se srečanju vsi izognili v velikem loku. Več