• 10. 9. 2021  |  Mladina 36  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Hrvaška

    Evangelij po orožju

    Eh, če bi imel Jezus takšno spremstvo, kam vse bi prišel. Brez dvoma ga brezbožneži ne bi bili pribili na križ, če bi imel na razpolago helikopterje, neprebojni jopič in oboroženo spremstvo. Z vsem tem sta se pred celotno regijo in svetom »junaško« postavljala metropolit srbske pravoslavne cerkve Porfirij in njegovo popovsko spremstvo, ki sta za sveti kraj ustoličenja novega črnogorsko-primorskega metropolita Joanikija izbrala Cetinje. Natanko tisto starodavno mesto, znano po antifašizmu, ki je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja središče množičnega odpora proti velikosrbskemu nacionalizmu in vojaškemu pohodu Miloševićeve Srbije na Hrvaško in Bosno. Več

  • Slovenija, na sporni strani EU

    Blejski strateški forum (BSF) so leta 2021 ob predsedovanju EU želeli predstaviti kot »ponos slovenske diplomacije«. Organizacijsko je uspel, vsebinsko pa ne. BSF nikoli ni postal slovenski Davos. Začel je s prvo Janševo vlado in morda končuje kot rekviem njegove tretje. Letošnjo podobo BSF je krojila vedno večja polarizacija visoko spolitizirane EU. Sedanja slovenska politična oblast postaja del avtokratskih populističnih teženj dela Srednje in Vzhodne Evrope. Zato je BSF bolj kot na prihodnost Evrope spominjal na njeno preteklost. Želeno federalistično poglabljanje EU je za populistično jedro postsocialističnih članic sporno. Hkrati pa je njena širitev na zahodni Balkan za jedrni del stare EU iluzija. EU doživlja v desetletju kriz presenetljive obrate. Zahodna EU okoli Nemčije krepi socialistične rešitve z zeleno agendo in socialno vzdržnostjo. Višegrajska skupina z Madžarsko in Poljsko gradi ksenofobni vzhodni neoliberalni kapitalizem. Desničarski populizem je njuna ločnica in povezovalka hkrati. Več

  • N'toko

    N'toko

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Žive meje

    Svobodni v katastrofi

    Da se bo virus jeseni vrnil, smo vedeli že dolgo. Pravzaprav imamo po dveh letih korone v Evropi že ponotranjen epidemiološki urnik: slabi zimski sliki sledijo ostri državni ukrepi zapiranja, da se lahko poleti zažene turistična sezona, nato pa s plaž tesnobno spremljamo rast okužb do začetka šole. In zdaj smo spet tu – september je čas vsakodnevnega paničnega naštevanja novih ukrepov in birokratskega kaosa, čas dolgih seznamov navodil, izjem, podpravil in podizjem. In medtem ko se prebijamo skozi vladne izreke in v njih iščemo cakice, s katerimi bi se izognili tej ali oni nevšečnosti, iznenada prileti krizno zaprtje javnega življenja. Čeprav iz naraščajočih številk vsi vemo, da prihaja izredno stanje, se prav do tistega trenutka obnašamo, kot da se bo vse nekako samo rešilo. In čeprav je prav vsota neukrepanj tista, ki neizogibno pelje v izredno stanje, smo povsem nemočni, da bi ravnali drugače. To je pač evropska strategija »življenja z virusom«. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kolumna

    V mrtvem teku

    Epidemija znova naglo napreduje, jeseni in pozimi bo stanje morda še slabše kot pred letom v istem času. Po precepljenosti smo med zadnjimi v Uniji. V mračno prihodnost se pogrezamo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Na nož, brez ironije

    Letošnji Blejski forum je časnik Delo povzel s pejorativnim naslovom Rekordno zborovanje vzhodnih demokratov, ki implicira, da so politiki vzhodne Evrope drugorazredneži. K članku pa je pristavil fotko slovenskega premierja slikanega v hrbet na tiskovki pred stoječimi novinarji. Jasno, uredniška svoboda, vendar z norčavostjo, ki stvar predstavlja v neresnosti. Kanon resnih medijskih hiš pri poročanju je pač slika en face. A da bi pretehtali prestižno moč aktualne vlade, velja zadevo primerjati z Blejskima forumoma, ki sta ju organizirali vladi Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca. Leta 2017 je na Bled prišlo več zunanjih ministrov in srbska premierka, leta 2019 pa estonska predsednica, španski in turški zunanji minister ter še nekaj vodij nacionalnih diplomacij. Letos se je dogodka udeležilo 14 predsednikov vlad in držav. Razlika je huronska. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Dva leva

    Mali Balaton

    Blejski strateški forum je dokončno zarisal aktualni domet slovenske zunanje politike. Smo izpostava, filiala vzhodnoevropskega avtoritarnega populizma. Paradoks je, da Janša svoje suverenistične ideje udejanja tako, da sebe in državo nesuvereno podreja neki združbi, ki je posledica zasebne vizije madžarskega samodržca. Celo v času predsedovanja svetu Evropske unije Janši in njegovemu oprodi Logarju ni uspelo privabiti na Bled osrednjih evropskih igralcev. A navsezadnje, zakaj pa jih bi? Mar ni bilo bolj enostavno poslušati unisone zvoke Vzhodne Evrope? Zbor istomislečih. Da smo se v zadnjem Janševem mandatu umestili tja, kjer nikoli nismo bili, kamor nikoli nismo spadali, na kar smo gledali s (sicer neupravičenim) prezirom, je pač cena, ki jo je Janša moral plačati, da je lahko odigral kratke lokalne solo vložke v ubranem orkestru istomislečih. Janša in Logar sicer govorita o velikem dometu letošnjega strateškega foruma. No, še največji dosežek blejskega srečanja je njegova mednarodna neopaznost, neodzivnost, spregledanost; da tako ni prišlo do še ene mednarodne blamaže Slovenije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Saj veste, da so nas prepustili virusu?

    Pravila vedenja v epidemiji so v tem trenutku v Sloveniji nasprotujoča si, nejasna, nelogična, nihče se več ne znajde. Zdi se kot nekakšna stihija, ki je nastala po naključju, po spletu okoliščin. Vendar ne gre za splet okoliščin. Dejansko so odgovorni na čelu s predsednikom vlade – sam predsednik vlade celo užaljeno – dvignili roke. Češ, dali smo vam cepivo, niste se množično cepili, čeprav smo vas pol leta prepričevali, naredili smo torej svoje, zdaj bo, kar bo. To potrjujejo različna dejstva. Da na primer vlada sploh ne omenja več sugestij strokovne skupine, njeni predlogi in mnenja dejansko nimajo nobene teže več. Tiskovnih konferenc, na katerih bi razlagali stanje in ukrepe, sploh ni več. Predsednik vlade govori, da ne bomo več ustavljali življenja, čeprav bi bilo z vidika boja zoper epidemije bolje, če bi ravnal nasprotno. Šolnike, učence in dijake so z novim šolskim letom dobesedno vrgli v vodo, pravila so nelogična in nezadostna, testiranje je v šolskem sistemu dejansko zgolj navidezno, nadzor okužb so prenesli z NIJZ na učitelje, otroci iz različnih razredov se še vedno mešajo, čeprav so pretežno necepljeni. Več