• 27. 8. 2021  |  Mladina 34  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Hrvaška

    Betlehemska luč

    »Predvideni sta dve nadstropji, sedišč bo 200, notranjost bo v celoti nosila hrvaški podpis, domači umetniki bodo izdelali mozaike, oblikovno rešitev za klopi …« No, končno bomo v državi, ki ji je ostal samo še kino ali dva, dobili novo kinodvorano, sicer pa niti stroški gradnje niso posebej visoki, tako da se zdi nekako nesmiselno ostriti pero zaradi ubornega pol milijona evrov, kolikor bo kulturno občutljiva vlada iz proračuna namenila za projekt.

  • N'toko

    N'toko

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Žive meje

    Naši dobri nameni

    V dnevih po spektakularnem pohodu talibov je javnost znova uzrla veliko prevaro, ki se skriva pod zastavo »demokracije in človekovih pravic«. Vsakomur, ki je gledal množice obupanih beguncev, kako se oprijemajo letalskih kril na kabulskem letališču, je postalo jasno, da so nam o Afganistanu lagali – invazija ni prinesla nobenega napredka, stabilnosti ali varnosti. Ne tam ne tukaj. Vojna proti terorju, ki je zaznamovala zadnja dva desetletja svetovne politike, se je znova pokazala kot farsa. Kljub temu pa v teh dneh nismo doživeli soočenja s to bolečo resnico. Vsaj ne v uradnih medijih. Nismo slišali ne zahtev po obratu v zunanji politiki ne po kaznovanju odgovornih. Novinarji in komentatorji so zgolj v prazno ponavljali vprašanje »Kaj je šlo narobe?« in čakali, da funkcionarji uskladijo zgodbe.

  • Moralni bankrot

    Afganistan je sredi poletja 2021 prepričljiv dokaz zatona stoletne ameriške politično-ekonomske prevlade. Vojaški umik je dogovorjen, toda poraz je očiten ter zadeva ZDA in tudi Nato. Afganistan je staro križišče geostrateških interesov in vojnih spopadov. V njihovem ozadju ostajata prezrta trdoživa afganistanska rodovna skupnost in neskončno trpljenje ljudi. Ekonomska antropologija pove tukaj več kot politična ekonomija. Skrivnost vojaške in politične uspešnosti talibov je kompleksnejša od banalnih zahodnih razlag in večnih ameriških prevar. Mogočni vojaški stroj ZDA sta zlomila gverila in upor domačinov, pa tudi ekonomski stroški političnih zablod Washingtona. Posledice poraza bodo hude. V ZDA ga bo politično plačal Biden, v EU bodo afganistanski begunci poglobili njen notranji razcep. Pridobila bo Kitajska, Afganistan čaka nova islamizacija družbe. Slovenija pa bo lahko vnovič pokazala svojo nacionalistično samozazrtost in ksenofobijo do tujcev.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Kolumna

    V objem z NSi?

    Če sodeluješ z lopovom, s tabo ne bom sodeloval. To je z drugimi besedami napisal Šarec, ko se je v nedavnem pismu Luku Mescu, Tanji Fajon in Alenki Bratušek zavzel za to, naj opozicijska četverica po volitvah ne sodeluje ne s SDS ne s strankami in posamezniki, ki so v Janševi koaliciji ali jo podpirajo.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Dva leva

    Je kdo rekel Nato?

    Podobe vojn so si tako različne, a hkrati vedno podobne. Od zadnjih dni velikega rajha v razrušenem Berlinu, ko so otroci v prevelikih vojaških plaščih in s smrkljem pod nosom poskušali zaustaviti ruske tanke, prek zadnjih dni sajgonskega režima v Južnem Vietnamu, ko so Američani z evakuacijskih ladij metali v morje helikopterje, da so lahko naložili demoralizirane in panične zavojevalce, pa do eksodusa največje vojaške sile (ZDA) in najmočnejše vojaške zveze (Nato) iz malega Afganistana. Sploh podobe, ki prihajajo z ulic Kabula in drugih afganistanskih mest so apokaliptične; predmoderne in postmoderne hkrati. Bradati talibski borci z raztrganimi sandali, v tradicionalnih, za vojskovanje neprimernih oblačilih, za pasom pa zavita bodala, s kakršnimi so njihovi pradedje v prvi afganistansko-britanski vojni v prvi polovici devetnajstega stoletja rezali vratove premaganim in ponižanim britanskim imperialnim vojščakom, imajo hkrati v rokah mobilne telefone in moderne puške, ki so jih zasegli vojski ZDA, zveze Nato in njihovim kolaborantom. V prispodobi povedano, z letečimi preprogami se spopadajo s supersoničnimi letali in bojnimi helikopterji. A razplet se iz minute v minuto spreminja v pravo znanstveno fantastiko. Obupani domačini se pred talibskim maščevanjem skušajo rešiti tako, da plezajo na krila transportnih letal, v dobri veri, da jih lahko ponesejo v svobodo. Kot v Mad Maxu (3), kjer samorastniški preživeli otroci letalske nesreče v neki oazi peščene puščave čakajo, da se vrne njihov pilot, Captain Walker, in jih na krilih polomljenega letala ponese v svobodo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 8. 2021  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Zastava na Triglavu

    Na prvi pogled se morda res zdi, da liberalnejši in bolj svobodomiselni, tisti, katerih prepričanja so – popreproščeno rečeno – bolj leva, nimajo tako močnega odnosa do države in njenih simbolov. Ta manj izraziti in manj javno izkazani odnos se pogosto preprosto prevaja v to, da ji tudi niso tako predani kot bolj konservativni prebivalci, ki ves čas poudarjajo svoje slovenstvo in državotvornost. Vendar so zadeve kompleksnejše in zgodovinsko pogojene.