• 1. 10. 2021  |  Mladina 39  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Po nemških volitvah

    Nemške državne parlamentarne volitve so vedno prvovrsten politični dogodek, tokrat še posebej. Nemško vprašanje je zakoličilo politično zgodovino Evrope v 20. stoletju, očitno bo enako usodno za njeno ekonomsko transformacijo v 21. stoletju. Toda volitve leta 2021 so prelomne zaradi drugih reči. Po šestnajstih letih se umika karizmatična Angela Merkel. Nemci si želijo sprememb, toda hkrati bi radi ohranili sedanji položaj. Politika status quo je bistvo slovitega merkelizma. Nova povolilna politična aritmetika možnih koalicij je široka, potrebne razvojne spremembe države so bolj določne. Socialni demokrati (SPD) se vračajo na politično prizorišče, dolgoletna zmagovita konservativna unija CDU/CSU je grdo izgubila. Očitno so Nemci bolj nezadovoljni s svojo državo kot drugi člani EU z Nemčijo. Zato bo nova vlada bolj zaposlena z reševanjem lastnih ekonomskih problemov kot s političnim utrjevanjem države na ravni EU. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kolumna

    Odštevanje v kletki

    Mladost je naporno, a vedro korakanje v prihodnost, je veljalo nekoč in ne velja več. Vedrino je zamenjala tesnoba, pravi obsežna anketa v desetih različnih, razvitih in revnih državah, ki je merila predvsem razpoloženje mladih, kar zadeva stanje okolja. Povzemamo po Guardianu: štirje od desetih anketirancev se zaradi podnebne krize obotavljajo, da bi imeli otroke, šest od desetih jih je zaradi podnebnih sprememb skrajno zaskrbljenih. Tri četrtine mislijo, da je »prihodnost strašljiva«. Pri slabi polovici podnebne bojazni vplivajo na vsakodnevno življenje, dobra polovica se čuti izdana od starejših generacij in vlad. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Gromovniki

    Stranke KUL (LMŠ,SD, Levica in SAB) so podpisale pogodbo o povolilnem sodelovanju. Skoraj pred enim letom je nastala ista koalicija, ki je napovedala, da bo na glasovanju o konstruktivni nezaupnici prevzela oblast aktualni vladi. Na pogled se zdi vse isto, celo besednjak akterjev, toda poteza vseeno predstavlja novost, saj implicira, da poskusijo priti v vlado šele po volitvah. Da torej dotlej ne bodo več vlagali konstruktivnih nezaupnic. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Dva leva

    Dimnik

    Ponedeljek je bil v znamenju Dimnika v Cankarjevem domu in dimnika v Trbovljah. Na videz, razen sovpadanja imen, prav nič, dejansko pa kar preveč skupnega. Božo Dimnik je v svojem slogu najel Gallusovo dvorano, da demonstrira svojo moč, svojo potentnost, svojo neobvladano bahavost. Kdor zares želi predstaviti knjigo, gre v kakšno knjigarno, akademsko kavarno, v klub ali drug prostor, da približa svoj dosežek ljubiteljem knjige in prijateljem. Ljudje, ki so prišli v Gallusovo dvorano, niso prijatelji, pogosto tudi ne prijatelji knjig, niso somišljeniki, ampak kvečjemu pajdaši. Dogodek v Cankarjevem domu je bil podaljšek predstav na jahti nekje v Dalmaciji. V osrednji kulturni hram je bil z jahte prinesen ves napuh, ki ga premore gostitelj in ki ga premorejo gostje. Ni problem vsak udeleženec posebej, problem so vsi skupaj in na kupu ter celofan, v katerega je bila predstava zavita. Če bi predstavo v CD želeli poimenovati, bi najbolj ustrezal naslov »Kaj nam pa morete«. Jara gospoda, ki se prepozna kot nedotakljiva, kot pomembnejša, imenitnejša, boljša od plebsa, ki se prebija iz meseca v mesec, ki težko dostopa do splošnih dobrin, ki jim jih izbrani in izbranci dostavljajo in se na posredovanju redijo. In to v Cankarjevem domu! Pravo onečaščenje Cankarjevega imena. Cankar bi se obračal v preranem grobu, če bi to videl. Kako že je napisal? »To je novica, ki ti jo sporočam iz domovine: dvojno prepričanje je rehabilitirano; sedlo je za mizo med druge čednosti in se redi. ... Ne moreš si misliti, kako se je ta čednost razširila. In po pravici! Lepo se da shajati z njo na svetu: poglej me!« Tako nekako. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    To se mora končati

    Ko je sredi julija postalo jasno, da je cepljenje v Sloveniji praktično zastalo, je Robert Botteri, dolgoletni Mladinin urednik in novinar, ki jo je vodil tudi v času demokratizacije, na uredniškem sestanku izrekel presenetljivo tezo: treba se je sprijazniti, da projekt precepljenja ni uspel in da tudi ne more več uspeti, ker se je zgodila tako močna polarizacija, da tega ni več mogoče spremeniti, še najmanj pa lahko to stori vlada, ki jo ljudje tako zelo črtijo; konec je, razprave postajajo sovražne, z obeh strani, osebne, to pa je najslabše, kar se je lahko zgodilo, to je treba ustaviti in sprejeti, da se nekateri ne bodo cepili. Več