• 8. 10. 2021  |  Mladina 40  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Hrvaška  Za naročnike

    Čmrljev let

    V koncentracijskem taborišču Jasenovac so v organizaciji Festivala strpnosti in v izvedbi otroškega pevskega zbora iz Zagreba uprizorili opero Brundibár (v češčini pogovorni izraz za čmrlja, op. prev.). Glasbo zanjo je pred drugo svetovno vojno napisal Čeh Hans Krása po libretu Adolfa Hoffmeistra, prvi pa so opero izvajali judovski otroci v koncentracijskem taborišču Terezin na ozemlju Češkoslovaške; leta 1943 so jo za potrebe nacistične propagande uprizorili kar 55-krat, kmalu nato pa so ne le Krása, ampak tudi vsi otroci končali v plinskih celicah v Auschwitzu. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Ekonomija  Za naročnike

    Živo blato Balkana

    Vrh EU – Zahodni Balkan na Brdu je ponudil vsa protislovja politične jeseni pandemijskega leta 2021. Diplomatski blišč na Brdu in poulične boje v Ljubljani, velike geostrateške dileme v trikotniku EU-ZDA-Kitajska ter balkansko razvojno tragedijo na obrobju EU. Hipokrizija in paternalizem nista mogla prekriti nemoči EU, vključno s sprenevedanjem glede Janševe podobe Slovenije. Dejstva so neusmiljena. EU izgublja mednarodno relevantnost, ker ni politično verodostojna in hkrati nima pravih ekonomskih rešitev. Presahnila je njena političnoekonomska inovativnost, s katero je stoletja oplajala svet. Zahodni Balkan je simptom teh zadreg. EU izgublja geostrateško igro na svojem pragu in ne na Pacifiku. Česar ne zmore rešiti doma, ne more izvažati drugam. Francija je tu večni politični pokeraš, Nemčija zastopnik statusa quo. Zato smo tudi nagradili Merklovo. Berlinski proces reševanja balkanske krize ni nič bolj učinkovit od domačih pobud Brdo-Brioni. EU si kupuje čast, mi jo zgolj razprodajamo. Živo blato Zahodnega Balkana pa se poglablja in širi. Več

  • N'toko

    N'toko

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Žive meje  Za naročnike

    Kaznovalci

    V zadnjih letih smo od ameriških protestnikov gibanja Black Lives Matter neštetokrat slišali opazko, da se policija v njihovih lastnih mestih obnaša kot okupacijska vojska. Tudi zunanji obiskovalci se težko izognemo temu občutku, saj je v mestih po ZDA policija vseprisotna in bistveno bolj oborožena kot pri nas (velik del opreme je nekoč dejansko služil vojski pri okupacijah tujih držav). Policisti so pogosto arogantni do ljudi, uživajo v vzbujanju strahu, z največjo lahkotnostjo koga vržejo na havbo, zvijejo kak komolec, spustijo v zrak solzivec ali metek. Taktika zastraševanja prebivalstva z nasiljem, značilna za okupacije Afganistana in Iraka, se očitno seli nazaj v domovino. Mnogi policisti se identificirajo z vojaki na frontah oziroma njihovimi popkulturnimi upodobitvami – posebno pri srcu jim je lik vigilantskega veterana, ki se ne meni za pravila in neusmiljeno deli Pravico na ulici. Ta kultura je v Trumpovi dobi postala stvar ponosa – vse pogosteje se nasilni policisti vidijo kot nerazumljeni domoljubi, ki jih liberalna družba ne ceni dovolj. Za svojega so vzeli simbol lobanje z uniforme stripovskega antijunaka Punisherja. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Kolumna  Za naročnike

    Pogrezanje

    Nevarno postaja. Ne zaradi množice, ki hodi na sredine proteste, je pisana, ima različne motive, a kot celota jezno nasprotuje sedanji oblasti, nekoliko manj pa tudi vsej politiki in mnogim institucijam. Med drugim medijem, policiji in zdravstvu. Janša jih vleče za sabo v blato. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Pamflet  Za naročnike

    Doba poplav

    Odpor, ki se protivi ukrepom in zakonom, je gesta upornega razuma. Imaš razloge, zaradi katerih zavračaš smiselnost nekaterih pravil v družbi. Razumljivo: zakaj bi molčal, če se ti zdijo stvari nepravične in skregane s pametjo? Četudi si v manjšini in večina misli drugače. Pod nemško okupacijo so po deželah Evrope ljudje različno izkazovali upor okupatorjem. Pacifisti so bili proti oboroženemu uporu. Četniško gibanje v Srbiji je, poznavajoč nemške represalije nad civilisti, izbralo raje sabotaže kot spopade z Wermachtom. Nizozemci so v znak protesta na okna postavljali oranžne rože, ki izrekajo patriotizem, ker so simbol nacionalne barve. Po Evropi so številni ravnali drugače in se organizirali v odporniške skupine, ki so ob naraščajoči nemški represiji posegle po orožju. Toda to je bil čas vojne in terorja. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Dva leva  Za naročnike

    Vodni topovi ali maslo?

    Dilema maslo ali topovi kajpak ni nova. Kot sem pisal že pred leti, krilatico (Kanonen statt Butter) netočno pripisujejo Hitlerju, včasih tudi debelušnemu voditelju Luftwaffe Göringu. A dejansko jo je leta 1936, ko je govoril o duhu žrtvovanja nemškega ljudstva, izgovoril vodja propagande Goebbels: »V sili lahko shajamo brez masla, nikakor pa brez topov.« Krilatico je ob deseti obletnici prevzema oblasti (31. 1. 1943) sredi vojne vihre še poenostavil in zaostril, češ, najprej topovi, potem šele maslo (»Erst Kanonen, dann Butter!«). Svet se je odtistihmal spremenil, putra je dovolj in preveč, topov tudi, a dilema iz znamenite prispodobe ohranja aktualnost v novih pojavnih oblikah. V teh dneh se na pregretih ulicah Ljubljane oblikuje nova alternativa med (tokrat vodnimi) topovi in državljanskimi pravicami, ki jih v času Janševega režima tako tanko mažemo na kruh, kot so Nemci sredi vojne maslo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 10. 2021  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Razlogi za Janševo nasilje

    Nasilje, ki smo ga doživeli v torek v središču Ljubljane, je bilo načrtovano, izsiljeno, zahtevano. Ni se zgodilo, policiji stvari niso ušle iz rok in ne, množica ga ni izzvala. Dokažimo to. Več