• 15. 10. 2021  |  Mladina 41  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Sprememba paradigem

    Nobelova nagrada za ekonomijo leta 2021 je v rokah Davida Carda, Joshue Angrista in Guida Imbensa. Izbira je ob plejadi bolj razvpitih ekonomistov nekoliko presenetljiva, toda hkrati tradicionalna po obliki in vznemirljiva glede vsebine. Kanadčan Card in dva Američana, kakopak moški nagrajenci, predstavniki treh elitnih ameriških univerz, Berkleyja, MIT in Stanforda. Njihovi znanstveni prispevki se prepletajo, pripadajo epistemologiji naravnega eksperimentiranja, raziskovanju drugačnega sosledja vzrokov, povezav in učinkov. Smisel znanosti so eksperimentiranje, razumevanje konsekvenc različnih izbir in opredelitev dobrih odločitev. Toda kavzalnost je pri kompleksnih sistemih in tveganih procesih pogosto zabrisana, tudi zavajajoča. Angrist in Imbens sta prispevala teoretska orodja za učinkovitejše sintetiziranje teh spoznanj, Card se je proslavil z empiričnimi dognanji zlasti na trgu dela. Svet zahteva radikalno spremembo paradigem. Letošnji nagrajenci so del teh stremljenj. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kolumna

    Orodje

    Pred slabim letom, v četrtek, 5. novembra, so bili v Ljubljani protesti, ki jih je spremljalo nasilje. Takrat smo našteli tri razloge, zakaj je izgrede, če ne naročil, pa vsaj izrabil Janša. Prvič, to je bil poskus, da bi vse, tudi mirne petkove proteste, izenačili in diskreditirali. Drugič, Janša naj bi se pokazal kot obramba pred nasiljem, se pravi kot varuh zakonitosti in varnosti. Tretjič, tako je demonstriral svojo moč. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Na drugi strani svoboščin

    Odstop avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza je polnil medijska poročila, neopazen pa je ostal njegov povod. Policija je namreč začela preiskovati navedbe, da naj bi pred leti novinarskim hišam in agenciji za merjenje javnega mnenja plačal za objavo prirejenih podatkov, ki so njegovemu strankarskemu predhodniku namerili nižje vrednosti priljubljenosti od dejanskih. In kmalu potem so aretirali raziskovalko javnega mnenja Sabine Beinschab zaradi suma uničenja dokazov. Tik pred hišnimi preiskavami prejšnji teden naj bi namreč zbrisala trdi disk svojega računalnika. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Dva leva

    Kačje jajce

    Umrl je pravnik, profesor, antifašist, pretanjeni borec za človekove in državljanske pravice in svoboščine Ljubo Bavcon. Predvsem je umrl velik gospod. Srečeval sem ga razmeroma pogosto ob sobotah tam nekje v centru okrog Maximarketa, ko je šel najprej po nujnih nakupih in potem v svojo sobotno družbo. V bežnih pogovorih so iz njega vele galantnost, lucidnost, dobročudnost. Vsaj toliko kot na drugi strani iz tistih, ki ga ob smrti razglašajo za zločinca, veje ne le nepietetnost, ampak primitivnost, lažnivost, pritlehnost, sprevrženost. Na hude obtožbe, ki se niti terminsko niso mogle iziti, ker se je v času, za katerega ga pavšalno in zlonamerno bremenijo, šele vračal iz internacije, ni bil imun. Prizadele so ga. Ni razumel, da lahko kdo laž tako surovo instrumentalizira, zgolj zato, ker računa, da mu bo prinesla korist. Še manj je razumel, da evidentno zanikano domnevno dejstvo še vedno ponavljajo. Abusus non est usus, sed corruptela, bi rekli pravniki stare šole. Pač, zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost. A komu mar. Že Hitler je verjetno edinemu Slovencu, ki je z njim v živo spregovoril, povedal, da politike in politikov ne zavezuje nobena etična, nobena profesionalna in nobena občečloveška norma. Namreč, ko se je Branimir Kozinc, funkcionar Narodno socialistične stranke (NSS), leta 1921 mudil v Münchnu, je na nekem zborovanju naletel na Hitlerja, se z njim rokoval in izmenjal nekaj besed. Med drugim mu je očital, da NSDP ni načelna, da ni prava nacionalna socialistična stranka, saj sprejema med drugim denar od judovskih kapitalistov, pa ga je Hitler cinično podučil, da je to sicer res, a da v politiki ni morale. Da zgolj interes definira polje morale, načelnosti in doslednosti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Razkrito ozadje

    Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal. Več