Grega Repovž

Grega Repovž

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Razkrito ozadje

Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal.

Še precej bolj nenavadna je bila sestava v drugem operativnem štabu, ki je bil vzpostavljen zaradi srečanja EU-Zahodni Balkan v Centru za varovanje in zaščito na Ulici Jožeta Jame, prav tako v Ljubljani. Tam je formalno poveljevanje vodil direktor državne uprave uniformirane policije Danijel Lorbek, za njegovim hrbtom pa sta »stala« notranji minister Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so najspornejši ukazi policistom na terenu prihajali prav iz tega štaba.

Zakon o policiji določa zelo jasna in trda pravila poveljevanja, kar je logično in nujno, ko gre za represivne organe – prav zato, ker morajo biti tudi izvrševalci za vsak korak in vsako dejanje formalno pokriti z ukazi nadrejenih. Zakon ne predvideva splošnega ukaza o uporabi vseh prisilnih sredstev, ki se je zgodila na črni torek. Uporaba je po zakonu mogoča šele, ko pride do kršitve. A najprej mora policija za vsak prekršek izreči opozorilo kršiteljem, naj s kršitvami prenehajo, šele nato lahko ukrepa. In tako mora biti vsakič, preden policija uporabi prisilno sredstvo, za vsako posamezno dejanje. Še več: solzivec se v skladu z zakonodajo lahko uporabi le po izrecni odredbi vodje, torej direktorja policijske uprave oziroma vodje operativnega štaba, za vsako posamično kršitev.

Teh ukazov na omenjeni torek ni bilo in obvezne procedure niso bile izpeljane.

Iz navedenega je jasno, zakaj so se policisti v preteklih dneh sami obrnili na varuha človekovih pravic – ker bodo namreč morali v preiskavah, ki bodo zagotovo sledile, dokazati, da so bili pod prisilo, da so jih torej iz omenjenih štabov prisilili, da ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Policisti namreč proceduro poznajo, vedo, da so ravnali narobe – vedo tudi, da so tako ravnali, ker niso imeli druge možnosti. A to jih avtomatično ne opere krivde. Tudi sami policisti, ki so bili udeleženi v nasilju, so že spoznali, da so politiki, ki so izrekali operativne ukaze, spravili njih, ki so na ulici dejansko streljali s solzivcem in vodnim topom ter gumijastimi naboji, v položaj kršiteljev zakonodaje – in da so lahko v postopkih, ki prihajajo, tudi sami izpostavljeni disciplinskim postopkom, ki se lahko končajo tudi z izgubo službe.

Zakonodaja je namreč zelo stroga. Spomniti se velja policistov, ki so ministra Cerarjeve vlade Borisa Koprivnikarja ustavili med vožnjo avtomobila, računajoč, da je pil alkohol. To dejanje ni bilo nasilno, a kljub temu so vsi morali krivdno zapustiti policijske vrste. Zloraba pooblastil je resen prekršek.

Vendar pa seveda ravnanje policistov zunaj zakonskih določil ni ključni del razkritja novinarja Petrovčiča. Še bolj problematično je dejstvo, da so policistom operativno ukazovali ljudje, ki za to nimajo pooblastil, zakon pa tako ravnanje izrecno preprečuje. Že policiji nadrejeni notranji minister ne sme sodelovati v operativnem delu policije, saj je policija avtonomni organ, strogo ločen od politike. A še večjo kršitev pomeni dejstvo, da je operativne ukaze dajal tudi sekretar iz kabineta predsednika vlade Žan Mahnič. S tem je Janševa vlada prestopila linijo, ki ločuje politiko in policijo. Gre za najhujšo zlorabo policije in policijskih pooblastil.

Policija je pod hudim pritiskom, in to od prvega dne te vlade. Pričevanja visokih predstavnikov policije na parlamentarni komisiji, ki preiskuje zamenjave v vrhu slovenske policije po nastopu Janševe vlade, so ta teden pokazala, da je že od lanskega leta policija zlorabljana, da je delo policistov ovirano, da preiskovanci policije dobivajo prek političnih nameščencev informacije o postopkih, da se delo policije torej načrtno ovira, vsak moteči policist pa je kaznovan s prestavitvijo.

Zloraba policije in vojske v politične namene je protiustavno in protidržavno delovanje. Policija je bila 5. oktobra 2021 zlorabljena za izvedbo nezakonitega nasilja nad državljani. Nasilja nad prebivalci te države, kakršnega nismo pri njenih represivnih organih na tleh Slovenije videli vse od druge svetovne vojne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.