• 26. 11. 2021  |  Mladina 47  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Kje je denar?

    Podnebna konferenca Združenih narodov v Glasgowu – COP 26 – letos novembra bi morala biti za ta svet vnovična točka razvojnega preloma. Namesto akcijskega razsvetljenstva smo doživeli pričakovano tragedijo skupnega. Uničevanje okolja je katastrofalno, nepovratni procesi zahodnega ekološkega imperializma že stoletja ogrožajo planet. Naravo smo vedno dojemali kot samoumevni temelj naših prizadevanj. Človek je očitno postal biogeofizična sila, ki je sposobna ogroziti celo geološko podobo planeta. Naše tehnološko obvladovanje planeta se je spremenilo v bumerang, družbena kultura večnega in brezmejnega razvoja se lomi. Žal je napredek enih vedno temeljil na oškodovanju drugih. Za ekološko resetiranje planeta bi potrebovali novo institucionalno ureditev sveta, veliko realokacijo naravnih virov in finančnih sredstev, spremembo načina življenja. Toda ekološke krize sveta ni mogoče reševati od zgoraj navzdol, s prevladujočim vplivom zasebnega biznisa in tržno ureditvijo. In merilo želenega preloma je preprosto. Sledite kapitalu in financam. To je realno srce podnebnih sprememb, ne pa politične deklaracije in njihov »bla, bla, bla«, kot pravi Greta Thunberg. Glasgow in COP 26 sta žal spet obtičala v tej sistemski zanki.

  • N'toko

    N'toko

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Žive meje

    Saj veste, da je v slovenskih rekah in gozdovih umrlo več beguncev kot v beloruskih?

    Zadnje tedne je bil pogled slovenskih medijev znova usmerjen v tragične podobe begunskih množic. Politiki spet paničarijo o migrantski krizi, desničarji kričijo o koncu evropske civilizacije, humanitarne organizacije zbirajo topla oblačila. Koliko let je že, odkar so se nam begunci nazadnje zdeli vredni pozornosti? Zakaj so se nenadoma vrnili na naslovnice? In zakaj se je to zgodilo v oddaljeni Belorusiji, ki je vse prej kot vroča destinacija za begunce? Ta vprašanja si velja postaviti predvsem zato, ker je Slovenija že leta v neposrednem stiku z večjo begunsko krizo kot Belorusija, a se ta tema nikoli ne prebije na radar kakega urednika.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Kolumna

    Coup d’état

    Smo sredi hude epidemije in imamo oblast, ob kateri kdaj zadiši celo po državnem udaru. Coup d’état – kar nekaj takih oznak se je prijelo zadnjega posega v policijo, s katerim je oblast na mah odstavila vse komandirje policijskih postaj in vse direktorje policijskih uprav v državi. Na položaju bodo čez čas ostali samo »naši«, tisti, ki so pogodu ministru Hojsu in Janši. Oba policijo sistematično predelujeta v tvorbo, ki se je s svojimi robokopskimi oddelki pripravljena spopasti tudi z ljudstvom. Ali ni zlovešče, da taka oblast izpelje v policiji množično čistko le nekaj mesecev pred volitvami?

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Napovedi prihodnosti

    Nedavno sem prebiral članek, v katerem se avtor sklicuje na raziskavo, ki je merila kolateralno škodo zaradi protikovidnih ukrepov v javnem zdravstvu. Ker so izostali nujni pregledi in posegi, je po nepotrebnem umrlo veliko rakavih, sladkornih in kardiovaskularnih bolnikov. In od tod izpelje, da so ukrepi, ki jih v času kovida sprejemajo vlade, premišljena strategija, kako dolgoročno krčiti človeške svoboščine. Podobne razlage je najti že od začetka aktualne pandemije naprej, a zadnja se zdi posebna. Pojavi se istočasno, ko je število zasedenih intenzivnih postelj s težkimi primeri koronavirusa pri nas rekordno, ko je bolnišnično zdravljenje pred razpadom.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Dva leva

    Epifanija 17. septembra

    Res smo v močvirju. Medtem ko država poka po šivih, ko razpadajo temeljna družbena soglasja, koronavirus pa mori in dosegamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu, si vlada vzame čas, da namesto reševanja temeljnih problemov zdravstvene oskrbe covidnih in vseh ostalih bolnikov uprizarja perverzno odkrivanje nekakšne spominske plošče nekakšnega bizarnega osamosvojitvenega dogodka na Otočcu. Kaj že? Menda so se pred tridesetimi leti, v času osamosvajanja, tam srečali predstavniki vlad Slovenije in Hrvaške. Kaj takega! A komu je to mar v letu 2021? V času, ko kosi korona, ko razpadajo temeljni postulati pravne in demokratične države; ko smo priča napadov vladne politike na policijo, pravosodje, šolstvo, znanost, kulturo, umetnost in ne nazadnje tudi na medije. Zlasti na STA in javno televizijo. A žal nacionalki res ni pomoči. Prav na svetovni dan televizije (21. 11.) je namesto o vseh tegobah, ki tarejo družbo in državo, začela osrednji dnevnik z dolgim poročilom o kopenskem premiku prvega policijskega čolna (P-111) kot dogodku dneva. Bilo je bizarno, kot da bi argonavti vlekli ladjo. V napačno smer. No, dejansko je to res bolj kopenski čoln, saj je bil tudi v preteklih 26 letih veliko, pravzaprav zelo veliko časa »na suhem«, tj. v okvari. Nakup je bil velik nateg, slaba investicija. A nič nenavadnega. Praktično vsi nakupi oborožitve in opreme imajo sloves natega, poloma. Izraelske havbice, patrie, falcon, hammerji, osebna oprema vojakov, nazadnje vozila Oshkosh … imajo podoben sloves.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Z Golobom ali ob Golobu?

    Teoretiki zarot, z leve in desne, še danes niso povsem prepričani, da se je »primer Robert Golob« res zgodil po naključju. Preveč idealen kandidat za politika v tem trenutku je, da ne bi bilo kaj zadaj. A naj ne bo dvoma: Golob, ki se bo zelo verjetno spustil v politiko, je stranski produkt Janševega lomastenja po gospodarstvu. In brez dvoma bi neprimerno raje kot vstopil v politiko še naprej vodil Gen-I. In tega niti ne skriva. Enako je bilo z Zoranom Jankovićem, ko ga je leta 2006 Janša vrgel z mesta predsednika uprave Mercatorja. Janković si ni želel v politiko, a po grobi odstavitvi in ostrem sporu z vlado vrnitve ni bilo več.