Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Dva leva

Epifanija 17. septembra

(Leonardo ali krščanskodemokratsko licemerje)

»Slovenija bo za transportno letalo C-27 J spartan italijanskega izdelovalca Leonardo predvidoma odštela 72 milijonov evrov.«
— Draga igrača za pogumnega vojačka Tonina (citirano po Dnevniku, 18. 11. 2021)

»Skupno stališče je torej takšno, kot sem povedal v javnosti, da minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi. Če pa to prevedemo v glasovanje, nihče ne bo glasoval proti razrešitvi.
– A če vemo, da je za razrešitev potrebnih 46 glasov, lahko vzdržane glasove beremo kot tiho podporo ministru … ultimata – odhod ministra Vizjaka ali odhod NSi iz koalicije – pa ne nameravate postaviti?

... Škoda bi bilo zaradi napak enega samega ministra razbijati vlado.«
— Pogumni vojaček Tonin bo pred interpelacijo odločno stisnjeno figo potisnil globoko v žep (Delo, 20. 11. 2021)

»Res je, ima nekaj grehov, je treba povedati. Ampak zaenkrat smo na stališču, da interpelacije ne bomo podprli.«
— Krščanski demokrat Jožef Horvat meni, da je krščansko odpuščati grehe in ne kaznovati grešnikov. (TVS, 21. 11. 2021)

»Namesto prazničnega 2. januarja in 2. maja bi imeli dela prost dan 23. novembra, ko obeležujemo dan Rudolfa Maistra, ter 6. januarja, ko praznujemo praznik Gospodovega razglašenja.«
— Minister Hojs je napovedal ukinitev lažnih praznikov (POP TV, 23. 11. 2021)

Res smo v močvirju. Medtem ko država poka po šivih, ko razpadajo temeljna družbena soglasja, koronavirus pa mori in dosegamo najslabšo epidemiološko sliko na svetu, si vlada vzame čas, da namesto reševanja temeljnih problemov zdravstvene oskrbe covidnih in vseh ostalih bolnikov uprizarja perverzno odkrivanje nekakšne spominske plošče nekakšnega bizarnega osamosvojitvenega dogodka na Otočcu. Kaj že? Menda so se pred tridesetimi leti, v času osamosvajanja, tam srečali predstavniki vlad Slovenije in Hrvaške. Kaj takega! A komu je to mar v letu 2021? V času, ko kosi korona, ko razpadajo temeljni postulati pravne in demokratične države; ko smo priča napadov vladne politike na policijo, pravosodje, šolstvo, znanost, kulturo, umetnost in ne nazadnje tudi na medije. Zlasti na STA in javno televizijo. A žal nacionalki res ni pomoči. Prav na svetovni dan televizije (21. 11.) je namesto o vseh tegobah, ki tarejo družbo in državo, začela osrednji dnevnik z dolgim poročilom o kopenskem premiku prvega policijskega čolna (P-111) kot dogodku dneva. Bilo je bizarno, kot da bi argonavti vlekli ladjo. V napačno smer. No, dejansko je to res bolj kopenski čoln, saj je bil tudi v preteklih 26 letih veliko, pravzaprav zelo veliko časa »na suhem«, tj. v okvari. Nakup je bil velik nateg, slaba investicija. A nič nenavadnega. Praktično vsi nakupi oborožitve in opreme imajo sloves natega, poloma. Izraelske havbice, patrie, falcon, hammerji, osebna oprema vojakov, nazadnje vozila Oshkosh … imajo podoben sloves.

In sedaj Tonin kupuje prvo slovensko vojaško transportno letalo, ki bo brez strehe nad glavo stalo 72 milijonov! Z njim se nacionalna varnost ne bo izboljšala, ampak poslabšala. Nakup je demonstracija krščanskodemokratskega licemerja. Medtem ko sta standard in stanje bolnišnic katastrofalna, ko je standard domov za ostarele ponižujoč za uporabnike, kupujemo zrakoplov, za katerega se ne bi čudili, če bo čez nekaj let po kopenski poti potoval v Pivko. A čemu naj bi sploh služilo letalo, preden ga bodo upokojili, odpeljali v muzej ali v razrez? Menda prevažanju slovenskih vojakov na krizna žarišča in bojišča; tja, kjer s prisotnostjo nacionalno varnost znižujemo, ne povečujemo. Tonin pravi, da bi nam letalo lahko pomagalo tudi v podobnih kriznih stanjih, kot je bilo na začetku pandemije, prevažati zaščitno opremo. Ah, dajte no. Verjamete, da bi minister, ki nepovratno izgubi kamion z nujno zaščitno opremo na poti med Postojno in Ljubljano, znal logistično usmeriti poln avion vroče opreme iz daljne Kitajske v Slovenijo?

A krščansko (demokratsko) licemerje nima meja. Za ministra Vizjaka so rekli, da če se izkaže, da so posnetki prisluhov avtentični, bodo zahtevali njegov odstop. Sedaj pravijo, da ga ne podpirajo, a da se bodo izognili glasovanju, kar pa dejansko pomeni podporo. Za pravosodnega ministra Dikaučiča ugotavljajo, da »ni brez greha«, a da se glasovanja ne bodo (se niso) udeležili in mu tako dali pasivno podporo. Podpora pravosodnemu ministru, ki je najmanj v sodnem postopku, je veličasten spomenik sprevrženosti NSi.

Če je kdo računal, da bodo krščanski demokrati, tudi za ceno lastnega greha in bogoskrunstva, zaustavili pohod in razrast mafijske države, se je zmotil. Ne vem pa tudi, koliko, če sploh, lahko računamo na opozicijo. Če ne nastopajo s figo v žepu, bi se morali nujno, ne le deklarativno zavezati k povolilnemu sodelovanju, ampak narediti zavezujočo predvolilno koalicijo onkraj osebnih prestižnih bojev. Menim, da bi edino »tretji človek« lahko presegel sebičnost in preračunljivost akterjev posamičnih strank. Ker ga niso našli, jim ga je našel Janša. Iz Gen-I izgnani Golob bi bil ta čas najboljša izbira v sicer skromni ponudbi. Če bi taktično modro zavzel pozicijo ekvidistance in ekvivalence do posameznih strank opozicije, bi lahko bil za Koalicijo ustavnega loka veliko sprejemljivejši kot posamezni predsedniki. A odločitev je v prvi vrsti stvar obvladovanja sebičnih nravi sedanjih prvakov.

Sedaj je zadnji čas, da prvaki opozicije razmislijo, kako spraviti princa teme in njegovo spremstvo iz vladnih palač. V nasprotnem se kaj lahko zgodi, da dobimo še tretji, osrednji državni praznik: namesto dneva upora oziroma OF, kot je veljalo svoj čas, dan Osamosvojiteljevega razglašenja. Epifanijo 17. septembra.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.