• 17. 12. 2021  |  Mladina 50  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Hrvaška

    Predsednik, pojdite se zdravit!

    Novica je slaba, a se vsak dan ponavlja: »Z. M.-ja so spet opazili, kako bencin iz ročke razliva po delu Hrvaške in nato z vžigalico neti požar. Z. M. tega ne počne le na Hrvaškem, ampak pogosto prestopi tudi mejo z Bosno in tam še bolj nebrzdano požiga vse, kar mu pride pod roke. Njegova identiteta je dobro znana, vendar se mu policisti ne upajo približati, čeprav obstaja utemeljena bojazen, da bi utegnil v zrak pognati vso državo. Pa tudi širše območje. Očitno gre za piromana, ki mu nobeno pošteno sodišče ne bi izreklo zaporne kazni, ampak bi ga poslalo v kako psihiatrično ustanovo zaprtega tipa.« Hudič je v tem, da je ta Z. M. v resnici predsednik Republike Hrvaške, v kateri ni na voljo demokratični standard, na podlagi katerega bi narod od časa do časa lahko preveril, kakšno je duševno stanje prvega človeka v državi. Brez dvoma ne ravno dobro. Vendar pa pričakovano shizofreno, saj gre za politika, ki je prehodil dolgo pot od domnevnega levičarja do neizprosnega desničarja. Tako imamo na čelu države zdolgočasenega piromana, trdno odločenega, da bo prekosil svojega ideološkega očeta, zloveščega diktatorja Franja Tuđmana, ki je državo upravljal še, ko je bil že na smrt bolan. Čeprav v glavi ni bil nikoli čisto zdrav, posledica tega pa so bili srditi poskusi priključitve dela Bosne, nespoštovanje človekovih pravic in blag odnos do vojnih zločinov. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Ihta

    Novoletne voščilnice

    Ne, sem si rekla, letos novoletnih voščilnic ne bom pošiljala svojim dragim, s katerimi sem v stiku vsak dan, saj tem novo leto, malce manj grozljivo od letošnjega, lahko zaželim na štiri oči. Namesto tega bom pisala ljudem, o katerih razmišljam od jutra do večera in tako rekoč z njimi živim, ker njihova imena odmevajo z radia in se jarko bleščijo z računalniškega zaslona, kadarkoli preklopim na FB: svojim, khm, najljubšim politikom skratka. V ta namen sem segla po knjigi, ki sem si jo pred davnimi leti omislila pri založbi Modrijan in ki nosi obetaven naslov: Kako užaliti, ozmerjati ali namigniti v klasični latinščini. Več

  • Davki

    Davčne reforme so stalnica nestalnih slovenskih vladnih garnitur. Politiki vseh barv so globoko prepričani, da je davčni sistem neustrezen, da sprememba davkov prinaša politično zmago. Tudi Janševa vlada nekaj mesecev pred volitvami hiti s sprejemanjem svoje mini davčne reforme, z noveliranjem treh davčnih zakonov v letu 2022. Sprememb ni veliko, gre za razbremenitev dohodnine, manj bo obdavčen kapital, nekaj je tudi administrativnih poenostavitev. Dejansko pa so spodbude za resno davčno reformo na ravni EU in korporativnega sveta tudi v okviru G-20 večje kot kadarkoli. Davčne reforme tod začenjajo spreminjati neoliberalno ideologijo. Janševa vlada je te cilje zgrešila. Davčne spremembe poglabljajo fiskalna neravnotežja, nimajo ekološke razvojne poante, koristijo predvsem bogatim. Ne omogočajo niti razvojnih prebojev niti socialne pravičnosti. So torej ne tič ne miš v biotski raznovrstnosti Janševih političnih Butal. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kolumna

    Vesna

    Nad Ameriko se je zrušilo nebo, ves svet in mi z njim krvavo potrebujemo ekološki prelom. Tudi okolje v Sloveniji je marsikje za prebivalce dobesedno nevarno, v vladi pa značilno sedi okoljski minister, proti kateremu je bilo treba dvigniti upor v obliki referenduma o vodi. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Deportacija kmetov iz mesta

    Potem ko so SIOL, Požareport in Nova24TV cel teden izpostavljali, da na sarajevski univerzi ni najti podatkov, da je tam diplomiral vrhovni sodnik Branko Masleša, se je kot finalni razsodnik vključila še nacionalna televizija, ki je postregla s kopijo diplome in nastopom predsednice sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević, ki je predhodno novinarsko pisanje označila za pobalinske provokacije. Rezultat je tu – sodnik ima potrjeno diplomo. In isti Masleša je pred dnevi v intervjuju za Dnevnik jezno dejal, da je šlo za rušenje avtoritet sodišča. Moža seveda lahko razumemo, ko pravi, da se mu zdi pod častjo, da bi kar na novinarske insinuacije odgovarjal tako, da bi jim poslal dokumente o diplomi. Toda ista nacionalka je pred meseci v elitnih poročilih obtožila poslanca Branka Simonoviča, da nima diplome. Pri Masleši je ravnala drugače, zaščitniško. Toda ali sta primera res neprimerljiva? Novinarka Eugenija Carl je v zadevi Simonovič začela z evidenco, da poslančeve diplome v Zagrebu nimajo. In natanko enako so to pot ravnali mediji, ki so izhajali iz publikacij, na katerih so bila objavljena imena diplomantov pravne fakultete, a med njimi je manjkalo ime – Masleša. Priznam, da sem se čudil, zakaj sodnik preprosto ni objavil svojega diplomskega dela. Zagotovo bi bilo med najbolj branimi teksti v medijskem svetu. Predvsem pa, zakaj bi bilo človeku, ki je diplomiral, nerodno in pod častjo obelodaniti teksta diplomske naloge? Te marsikje najdete dandanes objavljene na spletu. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Dva leva

    Tri barve: Zelena

    Kot zakleto! Z zelenimi strankami politična Slovenija res nima sreče. Čeprav sta potencial in afiniteta volilnega telesa do zelene politike in tudi zelene stranke nesporna. Davnega 9. decembra 1988, torej še preden je bil vzpostavljen večstrankarski sistem in preden so se zametki strank sploh pojavili, je Mladina, kot tolikokrat prej, opravila pionirsko delo in objavila sondažo strankarskih preferenc v takrat še razmeroma zabetoniranem enopartijskem sistemu, ki pa je že imel nekaj vidnih razpok. Anketa je odmevala tudi zunaj meja Slovenije, a predvsem zaradi provokativne ugotovitve, da takratna vodilna politična sila ZKS nima večinske podpore. V takratnem »Mladininem parlamentu« so anketiranci, v času, ko še niso bili obremenjeni s konkretnimi imeni, vezanimi na posamezne stranke, največ glasov (35 odstotkov) podelili socialdemokratom/socialistom, krščanskim demokratom 25 odstotkov, liberalcem (takrat razumljenim kot stranki kapitala in delodajalcev) 7,7 odstotka, komunistom 9,4 odstotka in zelenim kar 19 odstotkov. Torej, to je pokazalo na preference onkraj izkušenj z akterji. No, hitro po tistem se je vzpostavil tekmovalni večstrankarski sistem. In eno večjih razočaranj so bili po solidnem rezultatu na prvih parlamentarnih volitvah prav Zeleni, ki so hitro pokazali shizofreno politiko. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Negotovi časi

    Letošnjih volitev ne bo zaznamoval le trd boj med tem, na kakšno pot bo šla Slovenija: naprej v smeri vzhodnoevropskih poldiktatur, ki si jo je zamislil Janez Janša s svojimi sateliti, ali na pot okrevanja demokracije in družbe ter njenih institucij. Slednje je tisto, kar nas čaka v najboljšem primeru. Dan po volitvah namreč ne bo bolje, četudi SDS in sateliti izgubijo; takrat se bo morda začela počasna obnova družbe, tudi odnosov, načina komunikacije, medsebojnega elementarnega spoštovanja. Brez tega, da bi ta družba spet postala družba elementarnega bontona, sploh ne bo šlo. A še pred tem družbo čakajo težki meseci do volitev. Več