• 10. 6. 2022  |  Mladina 23  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • N'toko

    N'toko

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Žive meje

    Zakaj še nimamo nemških plač?

    Po vsej Evropi je odjeknila novica, da namerava nemška vlada zvišati minimalno urno postavko na 12 evrov, kar bi pri povprečnem delovniku na mesec naneslo okoli 2000 evrov. V Sloveniji, kjer imamo pri 1000 evrov nižjem minimalcu primerljive življenjske stroške, je novica naletela na pričakovano ogorčenje. »Kdaj bomo že postali zahodnoevropska država?« Težko se v takih trenutkih izognemo spominom na vstop v Evropsko unijo, ko so politiki z obeh strani meje obljubljali »enakovredno partnerstvo« in »hitro razvojno dohitevanje« novih članic. Danes lahko zgolj začudeno buljimo v podatke in ugotavljamo, da prepad ostaja tako rekoč nespremenjen od leta 2004. Kljub vsem spremembam sistema, davčnim reformam, privatizaciji in evropskim subvencijam ostaja selitev v Nemčijo za Slovence še vedno najhitrejša pot do nemške življenjske ravni. Več

  • Davčna reforma

    Kračunov fiskalni svet, ena redkih verodostojnih institucij v Sloveniji, je s fiskalnega vidika ocenil koalicijsko pogodbo. Rezultati so pričakovani in niso posebno spodbudni. Koalicijska pogodba je po nepotrebnem burila politične duhove, saj ni ponudila konkretnih politik, še manj javnofinančnih posledic morebitnih ukrepov. Fiskalni svet opozarja, da vlada več govori o povečani porabi države kot o njenih virih. Davčna reforma je tod zgolj nakazana. Začenja z razveljavitvijo Janševe danajske mini dohodninske davčne reforme v predvolilnem obdobju, obljublja višje davke pri obdavčitvi premoženja in podjetij. Davki in davčni sistem so pri nas zaviti v politično meglo ideoloških sporov, z leve in desne. Neoliberalizem je v EU in pri nas še vedno prevladujoče vodilo, ki postavlja v ospredje pomen kapitala in ne dela. Toda podjetniška in socialna država nista nujno v nasprotju. To mora postati ključna poanta socialnega liberalizma Golobove vlade in nove združene stranke. Davčni sistem je tu ekonomski vogelni kamen, verjetni politični mejnik njunega uspeha. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Kolumna

    Pritlikavci

    Rusija se je vojaško trdno zasidrala na petini ukrajinskega ozemlja. Kljub sankcijam se ekonomsko očitno ne bo zlomila. Če bi ji grozil vojaški poraz, bi utegnila uporabiti jedrsko orožje. Tudi zamenjave režima (Putinovega padca) ni na obzorju. Kijev še naprej dobiva vojaško in drugo pomoč Zahoda, a na bojišču je očitno nastal pat položaj. Vojna grozi, da se bo zavlekla v nedogled. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Pamflet

    Za dve stopinji manj

    Ena prvih potez Golobove koalicije je bila izdelava seznama vseh zaposlenih na vladi od 1. januarja 2020 pa do 1. junija 2022. A v hipu, ko je bil imenik sestavljen, se je pojavil problem: kaj zdaj z njim? Kdo bo to presojal, da se stvar ne prelevi v samovoljno čistko? Ko oblast namesto ustaljenih nadzorstvenih poti vpelje ad hoc organ, ki bi nastopal kot vrhovni pravičnik, je to zanikanje pravne države. Toda na načelni ravni je lahko reč celo smiselni vpogled v širjenje državne birokracije oziroma v lahkotnost vladanja, ko oblastniki po svojih kapricah menjavajo in postavljajo uradništvo. A ne v tem primeru. Nerazumljiv je namreč izbor začetka. Zakaj bi poleg ravnanj Janševe vlade pregledovali početje Šarčeve vlade od leta 2020? Kdaj je bila že imenovana? Sredi septembra 2018. Prvo leto in pol njenega delovanja se torej ni znašlo pod lupo, ampak le zadnja dva meseca. Naravoslovec Golob je vpeljal primerjalni princip, po katerem primerja poslednje mesece vzdihljajev Šarčevega aparata in dobri dve leti Janševega. Zakaj niso vzeli celotnega parlamentarnega obdobja štirih let? Ko bi vladi primerjali po vsoti zbranih davkov, bi pri prvi ne šteli le dveh mesecev, pri drugi pa dveh let! Absolutno zgrešeni pristop. Toda: ali je kakšen izmed osrednjih medijev zastavil aktualnemu premierju vprašanje: zakaj ne boste opravili pregleda celotnega obdobja pred Janševim mandatom? Nak, Golob ima privilegiran položaj v medijih, saj se ga že med volilno kampanjo ni spraševalo podrobno o njegovih zaslužkih, zdaj pa je servilnost preskočila na višjo raven, ko zgolj prenašajo, kaj bo naredil, od nikoder pa vrtajočih vprašanj tipa - zakaj prav to? Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Dva leva

    Med ukano in licemerjem

    Kdor je mislil, da bo sanacija države in družbe po odhodu Janeza Janše preprosta, hitra, učinkovita, a hkrati a priori neoporečna, se je uštel. Zdi se, da je med njimi (bil) tudi Golob s svojo ekipo. Namreč, celo usedline najbolj razvpitih totalitarnih in avtoritarnih režimov so se ohranjale še dolga leta po demokratični prenovi. Ne samo denacifikacija, defašizacija, tudi kasnejše čiščenje nekoliko bolj blagih režimov, denimo španskega frankizma, se je vleklo leta in leta, nevarnost recidiva pa je bila nenehna. Dolga leta vladavine pač spremenijo družbo v vseh porah in podsistemih. Sreča v nesreči za Slovenijo je bila, da izpričani hitrosti in intenzivnosti delovanja navkljub Janša ni mogel doseči tolikšnih strukturnih in kadrovskih sprememb, da bi se javno mnenje večinsko uklonilo radikalno spremenjenemu kurzu v kratki janšistični eri. Dve leti vladavine sta premalo. A hkrati veliko. Kadrovski in strukturni cunami Janševe vlade se bo čutil še dolgo. In predvsem se bo pokazalo, da Janša ni pustil za sabo le kakšne tempirane kadrovske bombe, ampak kar obsežno minsko polje. Toda kaj zdaj? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Je kdo rekel elektrika?

    V trenutku nastajanja tega članka ni jasno, ali je ljubljanski župan Zoran Janković vpleten v korupcijsko afero, povezano z gradnjo plinske elektrarne v Ljubljani. Gre za največjo naložbo v prestolnici, vredno 118 milijonov evrov, kriminalisti pa trdijo, da je bila pri tem poslu ponujena podkupnina 3,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo 650 tisoč evrov že izplačanih. Policija navaja, da so v afero vpleteni Jankovićevi najožji sodelavci, med njimi direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Dodatno dvome o Jankovićevi čistosti zbuja to, da je bil posrednik za grško družbo, ki jo je Energetika Ljubljana izbrala na razpisu, poslovnež Petar Komljenović, dolgoletni Jankovićev prijatelj in poslovni partner njegovih družb. A hkrati zaradi načetega zaupanja v policijo ta trenutek ne vemo niti, kako verodostojna je preiskava: začela se je v času, ko so nacionalni preiskovalni urad vodili ljudje, ki jih je Janez Janša postavil tja prav z namenom obračunavanja s političnimi nasprotniki – med katerimi je seveda tudi Zoran Janković. Več