Za dve stopinji manj

Bernard Nežmah

10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Pamflet

Ena prvih potez Golobove koalicije je bila izdelava seznama vseh zaposlenih na vladi od 1. januarja 2020 pa do 1. junija 2022. A v hipu, ko je bil imenik sestavljen, se je pojavil problem: kaj zdaj z njim? Kdo bo to presojal, da se stvar ne prelevi v samovoljno čistko? Ko oblast namesto ustaljenih nadzorstvenih poti vpelje ad hoc organ, ki bi nastopal kot vrhovni pravičnik, je to zanikanje pravne države. Toda na načelni ravni je lahko reč celo smiselni vpogled v širjenje državne birokracije oziroma v lahkotnost vladanja, ko oblastniki po svojih kapricah menjavajo in postavljajo uradništvo. A ne v tem primeru. Nerazumljiv je namreč izbor začetka. Zakaj bi poleg ravnanj Janševe vlade pregledovali početje Šarčeve vlade od leta 2020? Kdaj je bila že imenovana? Sredi septembra 2018. Prvo leto in pol njenega delovanja se torej ni znašlo pod lupo, ampak le zadnja dva meseca. Naravoslovec Golob je vpeljal primerjalni princip, po katerem primerja poslednje mesece vzdihljajev Šarčevega aparata in dobri dve leti Janševega. Zakaj niso vzeli celotnega parlamentarnega obdobja štirih let? Ko bi vladi primerjali po vsoti zbranih davkov, bi pri prvi ne šteli le dveh mesecev, pri drugi pa dveh let! Absolutno zgrešeni pristop. Toda: ali je kakšen izmed osrednjih medijev zastavil aktualnemu premierju vprašanje: zakaj ne boste opravili pregleda celotnega obdobja pred Janševim mandatom? Nak, Golob ima privilegiran položaj v medijih, saj se ga že med volilno kampanjo ni spraševalo podrobno o njegovih zaslužkih, zdaj pa je servilnost preskočila na višjo raven, ko zgolj prenašajo, kaj bo naredil, od nikoder pa vrtajočih vprašanj tipa - zakaj prav to?

Nacionalka je na MMC razvila nov žanr, v katerem sama ne tehta in ne ocenjuje potez vlade, ampak prinaša kritiko na vzporedni ravni tako, da navede, kaj vladi očitajo poslanci SDS.

Institucija, ki je posebej kritična do koalicijske pogodbe, je fiskalni svet. Skupina ekonomistov, ki jo vodi prof. Davorin Kračun, deluje kot objektivni presojevalec gospodarskih ukrepov, saj je tudi do potez Janševe vlade izrekala zadržke in pomisleke. Pred dnevi je torej fiskalni svet ocenil, da je nova vlada pretežno usmerjena v povečanje izdatkov, pri čemer so njeni ukrepi nedorečeni glede obsega in časovnice. In kako sta se odzvala osrednja politična dnevnika? Časnik Dnevnik resne kritike ne napove na naslovnice, prinese jo šele na peti strani. Delo – glej naključje! - prav tako kritičnih misli ne najavi na naslovni strani, priobči jih šele na tretji strani - v tankem članku obdanim z dvema večjima, od katerih je k prvemu pri pisanju o draginji priložena fotografija dveh branjevcev na tržnici, ki zavzema toliko prostora kot celotno pisanje o kritiki fiskalnega sveta!!!!!??

Čar časopisov je v njihovi širini, isto Delo namreč objavlja najbolj premišljene tekste o Ukrajini na Slovenskem novinarja Borisa Čibeja, ki je te dni izpostavil nov ukrajinski zakon, po katerem so zaradi sodelovanja z Rusi obsodili na zaporne kazni že 40 ukrajinskih državljanov. Administracija Zelenskega je namreč sprejela zakon o kolaboraciji, ki za narodne izdajalce proglasi vse, ki sodelujejo z Rusi. Nesrečniki, ki so ostali na zasedenih območjih in se zdaj podrejajo okupacijski oblasti kot denimo učitelji, ki bi sledili ruskemu šolskemu programu, imajo status izdajalcev. Še več, podpredsednica vlade ukrajinske državljane poziva, naj pobegnejo iz zasedenih ozemelj.

Ko sem pred 15 leti delal intervju z Borisom Pahorjem, sem ga vprašal, zakaj v tridesetih ni pred fašizmom emigriral v Jugoslavijo? Začudeno me je pogledal in odvrnil: iz domovine, iz mojega kraja ne bom bežal! Junaštvo je ostati Slovenec/Ukrajinec tudi pod fašisti in rusko okupacijo. No zahodni mediji in njihovi voditelji od ukrajinskega vodstva ne zahtevajo več nikakršnih pravnih standardov, Zelenskemu spregledajo še poslednjo potezo diktatorja.

Pahor, ki je v zadnjih desetletjih veljal za največji lik med Slovenci, je še lani doživel cenzuro na nacionalni televiziji. S širšo skupino podpisnikov je objavil javno pismo, v katerem je pozival, da se med cilje v šolsko zakonodajo zapiše poudarjanje slovenske kulture in evropskih vrednot. Takratni uredniki Pahorjevega pisma niso uvrstili med vesti informativnega programa.

Vojna v Ukrajini je med drugim sprožila nekaj okoljskega čuta. V Berlinu so kot znak podpore embargu na rusko nafto in plin sklenili, da v poletnem bazenu znižajo temperaturo za dve stopinji. Dobesedno simbolično - samo v enem izmed mestnih bazenov. In Ljubljana? Kolikšna je temperatura v Bloudkovem kopališču Ilirija? Je ni, bazen so porušili, ker gradijo pokriti olimpijski objekt. Medtem ko so imeli meščani pod diktaturo Edvarda Kardelja 50-metrske letne bazene na Vevčah, Šternu, Belinki, Iliriji, Kodeljevem in na Koleziji, imajo pod županom najlepšega mesta na svetu samo še dva – Kodeljevo in Kolezijo. Ko je Konstruktor začel graditi stanovanjsko sosesko v Kosezah, jih je motila trgovina Mercatorja, ki so jo podrli, a dobrih sto metrov stran postavili novo. Župan Zoran Janković, ki je vsaj za dve sezoni zaprl Ilirijo, pa meščanom ni zgradil nadomestnega kopališča. Jasno, osrednji mediji mu jedo iz roke, o njegovih rabotah in ignorancah do splošnega standarda občanov sploh ne pišejo.