Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 8. 2019  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    V imenu Marije, Kraljice Slovencev

    V torek so slovenski mediji prejeli vabilo Nove Slovenske zaveze, društva, ki promovira ravnanje domobrancev v času druge svetovne vojne. V večini evropskih držav društva, ki bi poveličevala ravnanje kvizlingov med drugo svetovno vojno, ne obstajajo in ne morejo obstajati. Društva, ki so (vsaj delno) prikrito poveličevala fašizem ali nacionalsocializem po drugi svetovni vojni, so bila dolga leta značilna predvsem za Italijo in Avstrijo, kjer so se denacifikaciji in defašizaciji izognili. Še danes vidimo posledice tega v obeh državah. V Zahodni Nemčiji so ves čas – zaradi dolgoletnega nadzora zaveznikov in tudi razščiščenja, skozi katero je šla država na zahtevo mlade generacije po letu 1968 – prepovedana in nezaslišana. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Starost je biznis

    Že v času krize, pred desetimi leti torej, pa ob napovedih, da bo prišlo do temeljnih sprememb v naravi dela – da bodo torej nekatera delovna mesta že srednjeročno začela izginjati –, smo v Mladini pisali o tem, da bi se morala Slovenija začeti ukvarjati z biznisom, imenovanim starost. Živimo sredi Evrope, sredi odločno starajoče se Evrope, kjer se doživetvena starost zaradi boljšega življenja in napredka znanosti vidno povišuje – in Slovenija sama je tudi taka država. Izpostavljali smo, da bi morala Slovenija iz skrbi za kakovostno in prijetno življenje starajočega se prebivalstva narediti panogo, novo panogo. Da bi torej morali začeti graditi prilagojena naselja, ustvariti celo panogo oskrbe in nege, ob tem razvijati tudi posebne bolnišnične dejavnosti in centre zdravstvene oskrbe. S tem bi ustvarili novo gospodarsko in zaposlitveno področje, ki pa v nasprotju s turizmom ne traja le nekaj bolj izrazitih poletnih mesecev, ampak vse leto. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 8. 2019  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Posledice

    V 13. številki (4. julij 2019) revije London Review of Books se v uvodnem prispevku avtor Malcolm Bull loti knjige Williama Daviesa Nervozne države: Kako so čustva prevzela svet. Knjiga je intrigantna, utemeljuje pa osnovno, sicer nevarno tezo, ki jo povzema že naslov: da se ljudje v današnjem svetu, zlasti v družbenem in političnem življenju, presenetljivo – glede na razvoj, ki so ga dosegle družbe – odločajo vse manj racionalno, to pa je tisto, kar je ne nazadnje pripeljalo do izvolitve Donalda Trumpa in brexita, čemur bi seveda lahko dodali v sodobnem srednjeevropskem prostoru še množico zelo podobnih političnih dogodkov, začenši z močjo populistične SDS v Sloveniji. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 8. 2019  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Dnevnik in Večer

    Ta teden je Agencija za varstvo konkurence dovolila družbama Dnevnik in Večer, da iz svojih družb izločita v novo podjetje oba časnika, po katerih nosita ime. Gre torej za ustanovitev novega skupnega podjetja, za katerim bosta stali podjetji materi, ki pa ohranjata svoje preostale dejavnosti. Po predvidevanju naj bi v naslednjem letu postopoma nova družba prevzela zaposlene in poslovne procese, ki so vezani na izdajanje teh dveh medijev. Gre za razumno odločitev lastnikov, speljano za slovenske razmere presenetljivo modro in premišljeno, ki vsaj na srednji rok krepi položaj tako Dnevnika in Večera. Kljub temu pa obžalujemo, da se je to zgodilo, saj je vse skupaj dejansko posledica krčenja branosti tiskanih medijev in spremenjenih življenjskih navad sodobnih družb. A treba se je boriti za vsak resen tiskani medij, to je z vidika razvoja in ohranjanja družbe na čim višji ravni izjemno pomembno. Bistveno sporočilo je, da omenjeno združevanje omogoča Večeru in Dnevniku večjo stabilnost. To je dobro za celotno družbo in tudi za celoten medijski trg. Čeprav so mediji konkurenčni, je za vse skupaj izjemno pomembno, da čim manj ljudi neha brati resni tisk. Propad vsakega resnega medija je slab za vse ostale, vpliva na bralne navade nacije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Prekleti Hrvati

    Res je bilo nenavadno v preteklih dveh tednih poslušati privoščljiva poročila slovenskih medijev, ko so navajali sicer vprašljive podatke o tem, da je obisk turistov v juliju – po dvanajstih dneh tega meseca, sic! – nižji za šest odstotkov glede na preteklo leto. Pri čemer je seveda večina medijev pozabila dodati, da je v istem trenutku na letni ravni hrvaški turizem že beležil več kot štiriodstotno rast glede na preteklo leto. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Vreči delo s piedestala

    O nujnih ukrepih, ki bi ustavili podnebne spremembe, se je najbolje pogovarjati poleti. Vsi, razen resnično trdobučnih in grimsov, poleti razumemo, da se razmere spreminjajo. In vsi vemo, da to, kar se nakazuje v prihodnosti, res ni dobro. Vendar se skoraj vse razprave tudi v javnem prostoru hitro ustavijo pri vprašanju potrošnje in ekonomije. A že to je dobro. Zmanjšati porabo. Se odpovedati nekaterim danes samoumevnim, z vidika vplivov na okolje pa pregrešnim, norim navadam. Pogovor o zmanjšanju porabe plastike razumejo vsi, otroci v vrtcih se o tem posredno učijo že prvo leto v jaslih. Da je samoumevnost rabe avtomobilov in letal vprašljiva, tudi razumemo vsi, čeprav je le malokdo kaj v resnici spremenil. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Višina plače

    Visoki funkcionarji te države naj bi bili tudi razmišljevalci. Od predsednika računskega sodišča bi na primer pričakovali, da bo razmišljal o prihodnosti, da bodo torej poročila računskega sodišča na primer že merila ogljični odtis naložb države. Taki so namreč po Evropi predsedniki računskih sodišč. Ne vsi, veliko pa jih je takih. Najznamenitejši med njimi je sir John Bourn, dolgoletni predsednik britanskega računskega sodišča (do leta 2008), ki je uvedel nenavadne revizije vrtcev, vlakov, muzejev in podobnega in povzročil pravo revolucijo po vsem svetu. Britansko računsko sodišče se je takrat prenehalo ukvarjati zgolj z vprašanjem, ali je bil vsak funt pravilno porabljen, ampak se je spraševalo tudi o tem, kako zadovoljni so na primer otroci, ko obiščejo galerijo Tate. Se dobro počutijo? Ali razumejo napise, ki so pod eksponati? Kaj naredijo, če jim je dolgčas? Predvsem pa se je računsko sodišče z Bournom začelo ukvarjati z vprašanjem, zakaj sploh je država, kaj je njen namen. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Na pravi strani zgodovine

    V dneh po izbiri vodilnih kadrov Evropske unije za prihodnjih pet let smo tudi v Sloveniji slišali, kako slabo je, da na pomembnem položaju ni nobenega kandidata iz Vzhodne Evrope. Da bi bilo simbolno to dobro, da se pokaže spoštovanje do novih članic. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Pohlevnost in oholost

    Leta 2017 je izšla knjiga staroste slovenske ekonomije Jožeta Mencingerja Udba in bela tehnika. Gre za izbor njegovih člankov in predavanj od leta 1988 do izida, vsebinsko pa za enega najboljših učbenikov slovenske sodobne zgodovine, pri čemer je Mencinger seveda izreden pisec in je branje človeku tudi v užitek. No, a čeprav je ta knjiga zgodovina te države, naj vas to ne zavede: ob branju se človek ne počuti prav nič zaneseno in ponosno, ampak mu je na trenutke malo nerodno, pretežno pa kar zelo. Morda bi prav zato morala biti knjiga Udba in bela tehnika obvezno branje za vsakogar, ki bi rad bil javni uslužbenec, poslanec, minister ali premier. Zlasti slednji bi knjigo morali jemati kot brevir, kot žugajoči zgodovinski spomin, ki jih opozarja, da niso prvi na tem položaju in da niso prvi, ki delajo neumnosti, ki jih sicer znajo zlahka in energično utemeljevati, le neuki (ali pa zavedeni) narod je vedno znova nerazumevajoč. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Sledi neke nevednosti

    »Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje Evropske komisije so bile močno nenavadne.«
    —Premier Marjan Šarec 7. junija še ne ve, da bo 19. junija prodal Abanko
    Več