Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Posel SDS

    V torek, ko so kriminalisti obiskali ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ta ni bil prav nič presenečen, bil je pripravljen. Vedel je, da prihajajo; vsaj dan pred njihovim prihodom ga je o tem tako ali drugače obvestil Aleš Hojs, minister za notranje zadeve v odstopu, ali danes že nekdanji direktor policije Anton Travner, če ne morda prek posrednikov celo kdo višji v državni hierarhiji. Hojs je posredovanje informacije vpletenim skušal prikriti tako, da jo je dal objaviti na Nova24, strankini televiziji. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Nevednost kot politični koncept

    Čudnemu dogodku smo bili priča ta teden. Večina se je dogodku prešerno smejala, je pa zadeva, katere osrednja oseba je predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, veliko bolj resna. V ponedeljek je namreč, tako kot vsak ponedeljek že od leta 1997, ko ga je oživil kot prilogo Večera pokojni Mirko Lorenci, izšel Toti list. To humoristično prilogo Večera pozna tako rekoč vsak Štajerec (Pivčeva je Ptujčanka), pa tudi po Sloveniji ni neprepoznavna. A nobenega dvoma ni, da je zajedljivi humor Totega lista nekaj, kar mora poznati vsak politik. Za zgodovinske sladokusce naj dodamo, da je Toti list, eden najstarejših humorističnih časopisov, začel izhajati v času vzpona nacizma leta 1938, leta 1941 so ga prepovedali. Prvič so ga poskušali oživiti leta 1952. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vrnimo se na začetek

    Konec preteklega tedna smo na uredništvo dobili kratko pismo. Pisala nam je slovenska zamejka iz Madžarske, ki že dolga leta živi in dela na akademskem področju v Budimpešti. Ni vprašanje, ali Janez Janša dejansko preslikava madžarski model v Slovenijo, temveč ali madžarski model odziva na Orbána ponavljajo tisti, ki so zavezani demokraciji, je zapisala. Žal se zdi, da delajo enake napake, je zapisala. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojska je na meji

    Bil je januar leta 1998, Sloveniji je že slabo leto vladala koalicija LDS in SLS, premier je bil Janez Drnovšek, ljudska stranka Marjana Podobnika pa je za obrambnega ministra postavila Tita Turnška. Odnosi s sosednjo Hrvaško so bili – kot vedno – zapleteni. Zakaj so slovenski vojaški vohuni v zelenem kombiju ob meji poskušali uloviti pogovore v sosednji Hrvaški, še danes ni pojasnjeno. A bilo je takole: vojaška vohuna Tone in Brane (res jima je tako ime) sta z zelenim vohunskim kombijem nevede zapeljala na drugo stran meje, na Hrvaško. Seveda so Hrvati to opazili in ju aretirali. Kot v slabi komediji. Bilo je tako trapasto, da sta se dogodku smejali Hrvaška in Slovenija – le da mi malce kislo. A smejali smo se, tudi zaradi nekega zdravega odnosa do vseh teh represivnih služb, začenši z vojsko. Pač taka je vojska in taki so vohuni – tako je bilo v Jugoslaviji in tako je še zdaj v Sloveniji in tako je skoraj povsod po svetu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Šarčeva vrnitev

    Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Postaviti se v kožo SMC in DeSUS

    Že ta trenutek nekaj lahko z gotovostjo zapišemo: razen če bi Janša uvedel eno od res številnih mogočih oblik nedemokratičnega ali poldemokratičnega režima, bo SDS skupaj s svojim večnim predsednikom najkasneje z rednimi volitvami leta 2022 zapustila vladne prostore. Bolj ko bo Janša s svojo četico vdanih kimavcev uničeval imunski sistem države, bolj grobo ko se bo loteval institucij, civilne družbe, močnejši odgovor bo doživel na volitvah. Že ta trenutek je jasno, da se je zoper to uničevanje pripravljeno v politiko prestaviti mnoštvo zelo močnih posameznikov in skupin. Aleksander Čeferin na primer verjetno ne bo vstopil v politiko, ni pa nobenega dvoma, da je z javnim nastopanjem pokazal, da se je že izoblikovala zelo jasna pozicija različnih skupin prebivalstva do vlade in do njenega načina vladanja. Dejansko je neverjetno, kako je Janši v času res hude krize uspelo proti sebi obrniti ljudi, ki se politično pred tem sploh niso opredeljevali. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Ekonomija in vardisti

    Pri avtokratskih in populističnih oblastnikih je ves čas problem, da v času njihove moči družba dejansko ne more res zadihati. Vedno znova, vsak teden, če je mogoče, pa kar vsak dan ustvarjajo nove mejne situacije in nove družbene konflikte, s čimer pogosto zakrivajo odsotnost koristne vsebine. Glavna posledica ustvarjanja teh konfliktnosti pa je, da se njihove družbe zaradi tega ne morejo posvetiti resnim problemom. Dober primer tega so ZDA pod Donaldom Trumpom: že skoraj pet let je celotna družba ne glede na politični pol dobesedno terorizirana s Trumpovimi populizmi, izpadi, sovražnostmi in aferami. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Trpeči koalicijski partnerji

    »Razglasiš se za avantgardo, za nedotakljivo božanstvo, živiš od žuljev ljudstva in ignoriraš dejstva. Vsak dvom v božanstvo je že napad. V bivši Jugi si je tak status lastila JLA. Jugoslavije ni več, tovarišica. In je nikoli več ne bo. Vsaj v Sloveniji ne!« Zgornji citat je odziv na zapis novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić, ki je 3. maja, na dan svobode tiska, objavila sporočilo Društva novinarjev Slovenije, da »javna radiotelevizija predstavlja enega od temeljev svobodne družbe, zato napadi na RTV Slovenija pomenijo tudi napad na demokracijo«. A ta grozni in grobi napad ni zapis nekega anonimnega tviteraša, ampak slovenskega premiera Janeza Janše. Pa ne gre za to, da se tako ne bi smel vesti do novinarke: tako se v civilizirani družbi pač ne vede. Sploh pa se tako ne vedejo premieri. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Obrisi upora

    »Tajnici, ki je prišla povedat, da je na drugi liniji policija, sem naročil, naj zapiše številko, da bom poklical nazaj, ker smo bili ravno sredi nekega dela. Potem sem po nekaj minutah odšel iz sejne sobe klicat direktorja policije Travnerja. Za mano je pohitel gospod Terče, me s hodnika povlekel v pisarno vodje finančne službe, ki je bila prazna, zaprl vrata za seboj in mi potihoma rekel: ‘Ivan, certifikati GenePlaneta so ponarejeni, najbrž kličejo zato.’«
    —Iz intervjuja z Ivanom Galetom v tokratni Mladini Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Pravica do protesta

    Ko so preteklo sredo policisti na osrednjem ljubljanskem Trgu republike popisali ljudi, ki so na tla položili iz papirja izrezane podplate, hkrati pa niso popisali tistih, ki so samo stali, so storili nekaj, kar se v republiki Sloveniji še ni zgodilo: kot prekrškarje so obravnavali ljudi, ki so izkazovali politična mnenja. Na takšnem izražanju političnih mnenj je ta država utemeljena. In njena utemeljitev na protestnem izražanju mnenj izhaja iz leta 1988, natančneje iz maja tega leta, ko so aretirali četverico. Vse politične oblasti doslej so razumele, da je protest v tej državi prekleto resna zadeva. Vsi, ki smo protestirali leta 1988, tudi tisti, ki smo bili takrat mladoletni, od takrat vemo, da je to naša neodtujljiva pravica, izraziti svoje mnenje in pokazati nasprotovanje oblasti. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Janša (in Počivalšek) v škripcih

    Glede na razvoj dogodkov je vse bolj očitno, da se bo zgodba o učinkoviti in požrtvovalni akciji kupovanja mask in druge zaščitne opreme končala res slabo. V tem trenutku se zdi, da se bo končala slabo le za ministra Počivalška, predsednika SMC. Verjetno se zdaj že zaveda, kakšna gromozanska kepa se vali proti njemu. In verjetno se tudi zaveda, kdo vse jo vali. Niso največji problem mediji. Niti kriminalisti, ki preiskujejo nabave. Niti opozicija. Kepo zdaj vali kar koalicijski partner Janez Janša. In Počivalšek tudi ve zakaj: ker tako rešuje sebe. Počivalšek ve, da seznama podjetij, ki bodo dobila posel z maskami, ni naredil sam. Kot so rekli v oddaji Tarča: navodila so prihajala z vrha. Ve torej, da v tej zgodbi ni sam. A ve tudi, da ga morebitno razkritje celotne zgodbe pokoplje za vedno. Zato zdaj Počivalšek upa in čaka, da bo njegov partner našel rešitev. Čaka na premierja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    In kdaj bo dan mladosti?

    Res je naporno in moreče, deprimirajoče brati laži in izmišlije, ki jih vedno znova na temo komunizma SDS servira javnosti. Leta 2020 smo, oni pa še vedno o komunističnih medijih, komunističnih voditeljih. Leta 2020! Pa saj bi človek še razumel, če ne bi bili ravno v SDS stacionirani tako rekoč vsi bivši partijci, ki so še vedno politično aktivni. Tako malo jih je že. No, med aktualnimi prvoligaši med politiki so trije člani bivše partije, če že moramo preštevati partijce leta 2020. V SDS imajo prav, še jih je nekaj. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Besnilo

    Zaradi epidemije in splošnih razmer se je zdelo doslej nekako drobnjakarsko in celo nekako neprimerno razlagati, kako točno so potekali dogodki glede uvajanja ukrepov v Sloveniji. In to navkljub temu, da so si predstavniki nove vlade ves čas neizmerno prizadevali, da bi prikazali tako prejšnjo vlado kot vse (nesvoje) strokovnjake za odgovorne za izbruh epidemije v sedanji razsežnosti. Drobnjakarsko se je zdelo tudi zato, ker je tako očitno, da Slovenija, njeni odločevalci in prebivalci, v tem obdobju – obeh vlad – res ni naredila veliko napak, saj spada naša država do tega trenutka med najuspešnejše države pri nadzoru razširjanja virusa med prebivalstvom. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Propagandna vojna

    Z Janševimi vladami je vedno križ. Se pošališ, da bo postavil jastreba Hojsa, direktorja svoje propagandne televizije, za notranjega ministra – in hop, že je Hojs minister. Se kdo drug heca, da bo Janša zagotovo prijazno ponudil Zdravku Počivalšku in Aleksandri Pivec, da ju »varujejo« njegovi fantje, in ju še isti večer imenujejo za podpredsednika vlade in dobita spremstvo. Le koliko dni bo trajalo, da bo Bavčar na prostosti, se spet nekdo šali, in seveda je to zjutraj že novica. Naštejemo še kakšno? Hotel bo podoživeti osamosvojitev, tako kot vsakič, a ne bo dal Rupla za ministra, tokrat bo dal Kacina za tiskovnega predstavnika. Takoj bodo zamenjali direktorico policije in šefico generalštaba. Vojsko bo hotel dati v popolni bojni opremi na meje in zahteval bo razširitev pooblastil za policijo. Zahteval bo pooblastila, da policija lahko nadzira ljudi in vstopa v stanovanja brez sodne odredbe. Karkoli – vse se uresniči. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Prihaja nadzorovalni kapitalizem

    Za čase, ki prihajajo, bo demokracija pomembnejša, kot si lahko sploh predstavljamo. In prebivalcem tistih držav, ki v tem trenutku nimajo na oblasti ljudi, ki so brezpogojno zavezani človekovim pravicam in demokraciji, bo trda predla. V naslednjih tednih (!) se bo toliko zgodilo, da se bomo res zbudili v nekem drugem svetu, v nekem drugem svetovnem redu. Naj to, kar zveni kot apokaliptična napoved dogodkov, obrazložimo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Nenavadno

    Nekatere stvari javnosti v preteklih dneh niso bile pojasnjene. Nova vlada Janeza Janše je na dan imenovanja v državnem zboru oblikovala krizni štab. Dejansko gre za organ, aktiviran v skladu z 20. členom zakona o vladi, ki se uradno imenuje Nacionalni center za krizno upravljanje. Ta organ ne spada pod ministrstvo za zdravje, ki naj bi bilo sicer pristojno za epidemije, ampak je formalno enota direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Janševa vlada v času tesnobe

    Če bi ne bilo pandemije koronavirusa, bi bila Slovenija zdaj v šoku: ministrska ekipa Janeza Janše se izkazuje namreč točno taka, kot so nakazovale črnoglede napovedi. Ministru za obrambo Mateju Toninu se je že na nastopu pred poslanci zareklo, da nima prav nič proti vardam in da bi jih vključil kar v nekakšne dopolnilne enote vojske; minister za notranje zadeve Aleš Hojs je nemudoma napovedal dodatne ograje na slovensko-hrvaški meji in zapiranje južne meje; minister za zunanje zadeve Anže Logar napoveduje, da bodo Slovenijo poskušali priključiti višegrajski skupini držav, torej tistim, ki za razsvetljeno Evropo s svojo nazadnjaško politiko, poseganjem v sodno vejo oblasti, preganjanjem medijev in intelektualcev ter zavračajočim odnosom do manjšin pomenijo problem: Madžarski, Poljski, Slovaški. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Šarec in Mesec imata prav

    Saj bi bilo najlaže – pridružiti se besu levega volilnega telesa (ki sicer rado voli liberalne stranke) in udrihati čez Levico in Listo Marjana Šarca, da sta z neodgovornim ravnanjem pripeljali na oblast Janeza Janšo. Da bi moral Mesec vztrajati pri sodelovanju s težavno koalicijo, še več, da bi moral že na začetku vstopiti v vlado. In da Šarec ne bi smel odstopiti, ampak bi se moral potruditi, da koalicija ostane skupaj. Res bi bilo najlaže še malo podkuriti ta ogenj, a dejstvo je, da sta Meščeva in Šarčeva stranka ravnali točno tako, kot se je od njiju pričakovalo. Hoteli smo načelnost, zdaj smo jo dobili, če zapišemo malce pretirano. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Javnost gleda in pomni

    Evropa je v preteklem letu doživela velik poraz. Seveda gre za brexit, a odhod Velike Britanije iz Evropske unije je dejansko zgolj posledica tega velikega poraza – poraza normalne in zmerne politike na Otoku v spopadu z nacionalistično-populističnim valom, ki je to državo zajel takrat kot vso Evropo: leta 2015, ko se je začela migrantska kriza. Leto 2015 je pač prelomno za to stoletje in tako bo zapisano tudi v zgodovinskih analizah – takrat se je začel v Evropi vzpenjati nacionalpopulizem, kako se bo končalo, pa dandanes dejansko še ne vemo. No, kazalo je slabo tudi v Italiji, a je prišlo do koalicije zmernih političnih strank, ki so zavrnile Salvinijev nacionalistični populizem. Bitka še zdaleč ni dobljena, a vzpon Salvinija je vsaj začasno ustavljen. Nekaj časa je slabo kazalo tudi v skandinavskih državah, tudi tam so največjo podporo dobili nacionalpopulisti, a so v državah, v eni za drugo, preprečili njihov vzpon tako na državni kot lokalni ravni. Najtrše bitke – in zaradi moči države tudi najpomembnejše – pa bijejo v Nemčiji, kjer se zaradi zgodovinskih izkušenj še posebno bojijo nacionalistične in populistične politike. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 2. 2020  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Se je kampanja že začela?

    »Med včerajšnjim nadzorom ste generalni direktorici policije dejali, naj pomisli na svojo prihodnost. Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade.«
     —Na Twitterju objavljeni uradni odgovor slovenske policije poslancu SDS Ž. Mahniču po razkritju, da je v vlogi parlamentarnega nadzornika zahteval vpogled v preiskave o finančnih mahinacijah svoje stranke Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Vse maske so padle

    V tem trenutku so padle že vse maske, vsi obrazi so razkriti. Danes ni več mogoče razpravljati, kakšne politične in demokratične standarde kdo zagovarja – politične stranke so se v tem smislu že preštele. Stvari so jasne celo osnovnošolskim otrokom, ki skupaj s starši gledajo večerna poročila. Z demokratičnimi standardi SDS nimajo težav Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec. To so predsedniki političnih strank, ki jim je vseeno, če ta stranka širi nestrpnost, če njen propagandni stroj poziva k linču drugače mislečih, če grozi novinarjem in politikom, ki se z njo ne strinjajo, vseeno jim je, če je ta stranka povezana z lobiji in je zaveznica madžarske vlade in stranke Fidesz. In to je vse. Ne gre za vprašanje, ali bo vlada odpirala ideološke teme. SDS ima ideologijo že ves čas razgrnjeno, tudi zdaj uporablja vse metode, zaradi katerih spada med skrajno desne stranke. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Varuhi demokracije

    Politične strasti so se v dobrem tednu po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade ohladile. S tem ne želimo reči, da se je javnost sprijaznila, da bomo dobili vlado s skrajno desno stranko na njenem čelu. Ampak da je propadel poskus ustvarjanja občutka, da so razmere take, da je malodane vseeno, kdo vodi vlado, samo da jo imamo. In da se zdaj, ko poskus, da bi se ustvarile izredne razmere, ni uspel, stvari vidijo zelo jasno in ostro. In zato je tudi vnema poslancev, da bi na vrat na nos sestavljali vlado s SDS, bistveno manjša. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Je kdo rekel korupcija?

    »Odkar je decembra lani postalo očitno, da v parlamentu obstaja zadostna večina za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS, so komercialne zavarovalnice zagnale široko lobistično kampanjo. Iz registra lobističnih stikov je vidno, da so v tem času lobisti Vzajemne vzpostavili več kot 58 različnih stikov s poslanci in finančnim ministrstvom.«
    —Borut Mekina, v tokratni Mladini, v članku »Reforma, zaradi katere politiki padajo«
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Kaj ima vojska s penisi?

    V zadnji številki v letu 2019 je revija MIT Technology Review objavila članek o eni prvih popolnih presaditev penisa ameriškemu vojnemu veteranu, sanitejcu Rayu, nekdanjemu ameriškemu marincu, ki je leta 2010 v Afganistanu stopil na mino, ko je hitel pomagat ranjenemu vojaku: odtrgalo mu je obe nogi s stegni vred, penis, modnik in kos trebušne stene v obliki narobe obrnjene črke U. Članek – njegov prevod je objavljen tudi v zadnji številki mesečnika Global – opisuje potek uspešne operacije, pa tudi nekatere moralne dileme, ki so se pri tem pojavile. Na primer, ali naj Rayu poleg modnika dajo tudi darovalčeva moda? Odločili so se, da tega ne naredijo, saj bi, če bi mu presadili tkivo, ki proizvaja semenčice, morda dobil otroke, ki bi bili gensko darovalčevi, slednji pa te odločitve ni sprejel. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Vlada pada, mlada čokolada!

    Zgornji naslov je edini racionalen naslov glede na dogodke zadnjih dni. Ni jasno, kaj ali kdo vpliva na histerijo v slovenski politiki, so to res le politiki, ki prosto po Šarcu kurijo žar, ko zajec še teka po gozdu, so morda taki le mediji, gre za neuravnovešenost posameznikov ali politične kaste v celoti, ali pa ima dejansko polna Luna tako močan vpliv na slovenskega homo sapiensa. A pojdimo po vrsti. In prvi je na vrsti kongres stranke DeSUS, ki se bo zgodil v soboto. No, pri tej histeriji imajo kar nekaj prstov vmes mediji. Čudno politično kulturo razglašajo zadnje čase. Od kdaj naj bi bilo namreč samoumevno in logično, da se delegati pred kongresom izrečejo o tem, koga bodo – pazite – na tajnem glasovanju podprli? A mediji zahtevajo prav to. Zadeva se je v nekaj tednih tako stopnjevala, da smo ta teden že poslušali, kako je nenavadno, da celotna poslanska skupina ne podpira Karla Erjavca in da očitno poslanci nimajo enakega mnenja. Res? Od kdaj je pa normalno in prav, da imajo vsi poslanci enako mnenje? Od kdaj je edino prav in zveličavno, da vsi podpirajo dolgoletnega predsednika? In od kdaj moraš pred tajnimi volitvami javno povedati, koga podpiraš? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    Manipulator Pahor

    Predsednik republike Borut Pahor je imel 30. decembra lani tradicionalni intervju v Odmevih na TV Slovenija, vodila ga je novinarka Tanja Starič. Predsednik republike ja v svojem sicer zmuzljivem slogu, a ne brez samovšečne vzvišenosti, zelo jasno nakazal, da ne mara predsednika vlade Marjana Šarca, da mu ni všeč, kakšna koalicija oblikuje slovensko vladno politiko in da bi moral Šarec položaj prepustiti Janezu Janši. Šlo je za predsednikovo grobo manipulacijo in za poskus, da bi razmere v državi prikazal za zaostrene, nenormalne. Poskus predsednika republike, da bi vnesel negotovost in prespraševanje o legitimnosti vlade in koalicije, je bil sicer neuspešen in brez odziva. Vendar to ne spreminja dejstva, da gre za zelo nenavadno predsednikovo vedenje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Spopad za novo ekonomijo

    Trgovinska vojna, ki so jo pod predsednikom Trumpom pred tremi leti začele ZDA zlasti s Kitajsko, delno pa tudi z Evropo, utegne leta 2020 dobiti nadaljevanje – povzročila ga bo Evropa sama, ker hoče preiti na čistejše tehnologije, hiti pa zlasti zaradi interesov Nemčije, svoje prve gospodarske sile. Nemčija hiti, tokrat hoče biti prva v razvoju. Načelno je dobro, da ima Evropa vsaj en motor razvoja, sicer bi stopicljala na mestu. A da bo lahko začela na svetovnem trgu uveljavljati čisto tehnologijo, da bo torej lahko sledila svojim zavezam o zmanjševanju izpustov, se bo morala v ekonomskem smislu najprej nasloniti na danes na prvi pogled zastarelo obliko izvajanja varovanja lastnih interesov: na carine in davke. To pa spremeni vse. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    Država kot podjetje

    »Ne zavedamo se več, kaj imamo, s tem ko imamo svojo državo.«
    —Marjan Šarec, predsednik vlade, na sprejemu za svojce padlih pripadnikov TO, 23. decembra, 2019
    Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Angela Merkel opazuje Gorenje

    Zelo verjetno je, da so nemški obveščevalci zadnje leto izredno pozorni na Slovenijo. Razlog je seveda Gorenje. Kitajski državni velikan Hisense se namreč, kakor zelo natančno opisuje novinar Borut Mekina v tokratni Mladini, že slabi dve desetletji na vse načine poskuša prebiti na nemški trg. Vsi njegovi dosedanji poskusi so se klavrno končali, tudi zato, ker je nemška država – skupaj seveda z industrijo, predvsem skupino Bosch - Siemens – ves čas zelo natančno spremljala Hisensove premike in načrte. In jih vedno blokirala. Ali kot popisuje ta dolgoletni in ponekod neverjetni spopad Mekina: »Ko je Hisense leta 2002 hotel svoje ime registrirati v Nemčiji in na območju EU, so bili Nemci že pripravljeni. V Hisensu so ugotovili, da je njihovo ime že pred tem registriral Bosch, ki naj bi tako želel zaščititi svoj okoli 30-odstotni tržni delež v državi.« In zaradi navedenega – podrobneje je navedeno v omenjenem članku – so zadeve glede prihodnosti Gorenja neprimerno resnejše in tudi popolnoma drugačne, kot se je zdelo doslej. Ne nujno črne, ampak neprimerno bolj zapletene. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Preteklost vedno pride

    V torek so v Stockholmu potekali protesti ob podelitvi Nobelove nagrade Petru Handkeju. Med drugim so se protesta množično udeležile tudi članice združenja mater Srebrenice. In bilo je neprijetno. Tistim v dvorani, tistim pred dvorano. Tistim v dvorani, ker materam iz Srebrenice pač ni mogoče ugovarjati, četudi gre za tako povzdignjeno stvar, kot sta literatura in Nobelova nagrada – ker dandanes ni resnega človeka, ki bi zanikal genocid, ki se je zgodil v Bosni in Hercegovini pred 25 leti. Vojna na tleh bivše Jugoslavije je namreč zaznamovala Evropo in jo zaznamuje še zdaj. Ne nazadnje tudi tako, da takrat razseljeni Bošnjaki, Hrvati in tudi Srbi, integrirani v državah, v katere so pobegnili pred vojno, danes pa so močno vključeni v družbo, o tem govorijo, pišejo knjige, o preteklosti govorijo v intervjujih, govorijo v prijateljskih krogih. Ne nazadnje je najprestižnejšo nemško književno nagrado ravno letos prejel pisatelj Saša Stanišić, ki je v Nemčijo prišel kot begunec. Čeprav smo morda Slovenci potlačili te dogodke in jih želimo predvsem odmisliti – kot da to ni imelo nič z nami –, je vojna na tleh bivše Jugoslavije del zgodovine celotne Evrope. In to zelo slab del zgodovine, neprijeten, grd. O njej se v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v skandinavskih deželah govori neprimerno več kot o Sloveniji. Več