Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Onstran razuma

    Kdo je nastavil dinamit in sprožil detonacijo, šlo naj bi za 100 kilogramov na vsakem mestu poškodovanja, s tem pa razstrelil in onesposobil Severni tok 1 in Severni tok 2, plinovoda, ki vodita od Rusije do Nemčije – in potem naprej po Evropi? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Kaj skrivata Tonin in Janša?

    Ko je vlada Roberta Goloba napovedala, da bo odstopila od pogodbe, s katero se je vlada Janeza Janše v imenu Slovenije obvezala k nakupu vojaških osemkolesnih vozil boxer, je bila novica le ena: Slovenija bo zdaj morala plačati odškodnino v višini 70 milijonov evrov – zaradi Golobove vlade naj bi bili torej ob 70 milijonov evrov. Kako je to mogoče? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Zima evropske solidarnosti

    Izraz »zima solidarnosti« je v sredo, na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta, uporabil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Uporabil ga je v njegovi najpreprostejši obliki, češ, v tej zimi moramo biti v Evropi solidarni, ker le tako »lahko premagamo Putina in znižamo račune«. A v tej besedni zvezi se skriva vse tisto, pred čemer stoji Evropa v tem trenutku – je dejansko zlovešča besedna zveza, ki opozarja na vse tisto, kar bo šlo lahko v naslednjih mesecih narobe. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Za to ravnanje obstaja ime

    Kaj imajo investicijske banke, pokojninski skladi in investicijske družbe z naraščajočo ceno elektrike? Veliko. Ker so dobički v izrednih razmerah veliki, so množično vstopili na trg elektrike, nafte, plina, hrane, sklepajo terminske in druge pogodbe, služijo na strahu in izrednih razmerah. Zaslužki so bajni. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Odstop Marte Kos

    Nekajmesečna uvertura v volitve predsednika republike se v Sloveniji vedno začne nekako nedolžno, s poudarjanjem omejene predsednikove moči in protokolarnosti funkcije. Nato se začnejo pojavljati kandidati, vsak od resnih ima ob objavi kandidature najprej malce višjo podporo, z vsakim novim resnim kandidatom pa se razmerja hitro spreminjajo. In vedno znova so kandidati nad tem šokirani, nemalokrat usihajočo podporo pripisujejo medijem oziroma političnim nasprotnikom, težko sprejmejo, da so morda sami krivi zanjo, ali celo, da na to nima nihče resnega vpliva, razen volivcev. Ko je na primer leta 2002 kandidaturo napovedal France Arhar, dolgoletni guverner Banke Slovenije, se je zdelo, da bo celo premagal Janeza Drnovška. Res je na upad Arharjeve priljubljenosti vplivalo razkritje sumljivega poslovanja Vzajemne in nato dohodkov uprave, ki jo je vodil, a na tretje mesto ga je dokončno potisnila objava kandidature Barbare Brezigar, kandidatke, ki jo je podpirala SDS. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 8. 2022  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Je nasilje res radikalno?

    Dnevnik je preteklo soboto objavil intervju z Marcelom Štefančičem, jr., ki od politične odstranitve z RTV Slovenija objavlja le še v matični Mladini. V tem intervjuju je Štefančič med drugim spregovoril o tem, da so bile velike družbene spremembe vedno dosežene z nasiljem. Z nasiljem? Da, z nasiljem. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Kriminal na RTV Slovenija, II.

    Prejšnji teden smo na tem mestu zapisali, da če RTV Slovenija želi spet pridobiti gledalke in gledalce, bo tokrat morala izpeljati očiščenje zavoda. Ti strankarski vojščaki SDS, nekateri šele zdaj dobivajo pogodbe o zaposlitvi, zato je tam Uroš Urbanija, bodo z RTV Slovenija morali oditi. Brez tega normalizacije ne bo. A ne samo oditi: dejansko bi morala nova ekipa dogajanje v zadnjih dveh letih obravnavati kot kriminalna dejanja, šlo je za načrtno zlorabo javnega servisa in javnih sredstev, za lažiranje kadrovskih potreb, za negospodarno delovanje. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Kriminal na RTV Slovenija

    Da bi lahko razumeli današnje dogajanje v javnem zavodu RTV Slovenija, torej imenovanje Janševega šefa propagande Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija in napovedane prihode Janševih najbolj zvestih kvazi novinarskih kadrov v javni zavod, je treba pogledati drugo stran medijske krajine – namreč medije v lasti SDS oziroma v njihovi orbiti. SDS je v svojem podcenjevanju javnosti zgradila velik medijski grozd, ki vključuje Nova24TV, Planet TV, Demokracijo, vsaj 24 navidezno lokalnih novičarskih portalov ter več radijskih programov ter prav tako že Siol.net in seveda prek političnega zavzetja tudi javno RTV Slovenija. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Predsednik republike

    Čeprav je bilo o ustavni ureditvi, ki določa položaj predsednika republike in njegove pristojnosti, v dobrih tridesetih letih izrečenih veliko tehtnih in tudi pavšalnih ocen, je po štirih predsednikih nove dobe, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku, Danilu Türku in tudi Borutu Pahorju, mogoče ugotoviti, da ima z ustavo določena funkcija ravno dovolj moči in teže. To se je pokazalo pri vseh štirih predsedniških osebnostih. Zaradi neposredne izvolitve je imel vsak izmed predsednikov dovolj javne moči, da sta mu zakonodajna in izvršna oblast v ključnih trenutkih morali prisluhniti ali pa prevzeti nase, da je predsednikova kritika ali podpora vplivala na stabilnost vladajoče koalicije in vlade. Hkrati ima slovenski predsednik v rokah dejansko moč, saj s predlaganjem ustavnih sodnikov vzpostavlja ideološki in politični temeljni okvir države. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    »O ceni govorimo, butelj.«

    Ali bomo imeli dovolj plina? Naj kupimo alternativno peč? Se lahko zgodi, da zmanjka plina in bomo pozimi zmrzovali? To so danes vprašanja, ki okupirajo marsikaterega prebivalca Evrope, prodajalci ogrevalnih sistemov pa si manejo roke. Ljudje delujejo samozaščitno, kar je logično, pa čeprav vedo, da njihove temne misli poganja ščepec panike. Dejstvo je, da v tem trenutku Evropa nima resnega primanjkljaja plina, prav tako pa ne kaže, da ga bo res imela – ne glede na to, da poslušamo dramatične vesti o zapiranju ventilov na Severnem toku 1, česar pa si tudi Rusija ne more privoščiti. Plin za zimo namreč normalno priteka v evropske zalogovnike za plin. Vse, kar se danes dramatičnega dogaja (in res je dramatično), pa ni povezano s količino plina in zalogami plina, temveč gre za ceno, po kateri bomo Evropejci kupili plin za to zimo – in še to le za preostali plin, ki manjka v zalogah. Gre torej za ekonomijo, za ceno, za ceno plina. Ena stran jo zdaj povišuje, druga jo poskuša zbiti. A cena plina je vseeno pomembna zadeva. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 7. 2022  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Šah mat

    Čeprav se za politiko uporabljajo predvsem negativni izrazi in žaljivke, je vendarle nemalokrat tudi »umetnost« strateškega razmišljanja, taktike, geostrateških razmislekov, pogajalskih in šahovskih potez. Vsaj bila je, dokler so vanjo še hoteli vstopati najboljši kadri – še v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so vanjo odšli najboljši diplomanti, tudi pri nas. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 7. 2022  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Četrt milijona evrov za naše

    Ko je Mladinin novinar Borut Mekina dobil prve informacije o tem, da so si ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov in razni kabinetni svetovalci vlade Janeza Janše izplačali nadomestilo za domnevno neporabljen dopust na svoje tekoče račune in da je prenekateri od njih prejel krepko čez deset tisoč evrov, je rekel, da to preprosto ni mogoče, da si tako daleč nihče ne bi drznil iti: »Saj so bili vendar funkcionarji! Njihov mandat je omejen, imajo funkcionarske dodatke, ta člen zakona o delovnih razmerjih je namenjen zaposlenim, ki zaradi izrednih okoliščin niso mogli izkoristiti dopusta.« Funkcionarji, poslanci, ministri in državni sekretarji imajo veliko večje privilegije ob koncu mandata kot drugi zaposleni. Če ne morejo takoj najti nove službe, namreč lahko po prenehanju funkcije zaprosijo za nadomestilo plače, prejemajo pa ga lahko do enega leta. Šest ministrov vlade Janeza Janše in še več njenih državnih sekretarjev je to pravico tudi izkoristilo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 7. 2022  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Zapravljena priložnost

    V ponedeljek smo doživeli hladen tuš – začela so se pogajanja med vlado kot delodajalcem in sindikati javnega sektorja, vlada pa je na pogajanja prišla z – recimo temu tako – nepremišljenim predlogom. To je mil izraz. Vladna stran je namreč sindikatom javnega sektorja ponudila zgolj draginjski dodatek v obliki dodatnega regresa za najnižjih 24 razredov, zavrnila pa pogajanja o uskladitvi plač z rastjo cen oziroma inflacijo. Pri več kot desetodstotni inflaciji? To ravnanje razkriva oholost, nevednost, predvsem pa nerazumevanje razmer, v katerih se je znašla Slovenija. Inflacija ni čas za preigravanje. Inflacija je preresna zadeva, da bi se lahko šli te igre. In sicer zato, ker imajo sindikati v razmerah rastočih cen zelo veliko moč. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Ponovitev

    Mesec po imenovanju nove vlade navkljub vsemu upanju, ki so ga z visoko podporo vanjo položili volivci in tudi mnenjski voditelji, tisti, ki slovensko politiko temeljito in pozorno spremljajo, že vidijo, da je Robertu Golobu z ekipo uspelo narediti kar nekaj političnih in kadrovskih napak, zaradi katerih se lahko zelo hitro znajde v podobnih stiskah, kakršne so pestile njegove predhodnike. Ko pravimo predhodnike, ne mislimo na predsednike vlade, ampak na opozicijske voditelje, ki so na volitvah premagali SDS in Janeza Janšo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vojni dobičkarji

    V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojna, naslednja faza

    Vojna v Ukrajini se, tako se nakazuje, že bliža svojemu koncu. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegova vojska namreč zgolj še »ravnata« mejo, povezujeta zadnje točke okupiranega območja. In ko bo območje sklenjeno, bo za Rusijo vojna končana. Seveda to ne pomeni, da ne bodo še nekaj časa potekali boji med rusko in ukrajinsko armado, to lahko traja tudi leta – ne nazadnje so spopadi na delu zdaj dokončno okupiranega območja trajali že več kot sedem let, pa se nam v Evropi ni zdelo, da smo sredi vojne. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 6. 2022  |  Mladina 23  |  Uvodnik

    Je kdo rekel elektrika?

    V trenutku nastajanja tega članka ni jasno, ali je ljubljanski župan Zoran Janković vpleten v korupcijsko afero, povezano z gradnjo plinske elektrarne v Ljubljani. Gre za največjo naložbo v prestolnici, vredno 118 milijonov evrov, kriminalisti pa trdijo, da je bila pri tem poslu ponujena podkupnina 3,5 milijona evrov, pri čemer naj bi bilo 650 tisoč evrov že izplačanih. Policija navaja, da so v afero vpleteni Jankovićevi najožji sodelavci, med njimi direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in direktorica Javnega holdinga Ljubljana Zdenka Grozde. Dodatno dvome o Jankovićevi čistosti zbuja to, da je bil posrednik za grško družbo, ki jo je Energetika Ljubljana izbrala na razpisu, poslovnež Petar Komljenović, dolgoletni Jankovićev prijatelj in poslovni partner njegovih družb. A hkrati zaradi načetega zaupanja v policijo ta trenutek ne vemo niti, kako verodostojna je preiskava: začela se je v času, ko so nacionalni preiskovalni urad vodili ljudje, ki jih je Janez Janša postavil tja prav z namenom obračunavanja s političnimi nasprotniki – med katerimi je seveda tudi Zoran Janković. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Uvodnik

    Sprijaznitev

    Več kot 30 let samostojne države se zdi dovolj dolgo obdobje tudi za sprijaznitev, da je Slovenija po vseh merilih majhna država – res majhna. Vsa poosamosvojitvena leta se zlasti politika in tudi mediji temu dejstvu nekako izogibajo, vsi skupaj sodelujejo v napihovanju te države čez njene dejanske meje, gre za vzbujanje občutka, da smo večji, ker se med seboj tako izjemno razlikujemo in je vsak košček te dežele ekskluziven. Te »sanje«, da je Slovenija kar spodobno velika država, najnazorneje kaže vedno znova oživljen projekt regionalizacije, pri čemer politika zadnja leta kot kar racionalno razdelitev poudarja reorganizacijo države v 14 pokrajin. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Prihodnost

    O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Imeli so prav

    Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Tvegana igra

    Bodoči premier Robert Golob je imel po zmagi na volitvah priložnost, da sestavi res dobro ekipo. Kombinacijo starih mačkov s spominom, ki bi vlado varovali z izkušnjami preteklih napak in dogodkov, strokovnjakov na najpomembnejših področjih sedanjega časa, ki bi zagotavljali, da bi Slovenija naredila zeleni preboj. Ekipa, ki jo je predstavil v sredo, ni taka. Golob je pri sestavi ekipe tvegal z nenavadnim izborom. Ki pa ni brez logike. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Stvarnost

    Dober teden po volitvah je dogajanje na RTV Slovenija pokazalo tisto, kar smo kljub navdušenju, da smo se avtokratskega režima v Sloveniji vsaj za nekaj časa znebili, ves čas vedeli: da je v dveh letih janšizem prodrl in se zasidral v številne družbene sisteme in podsisteme in da bo odpravljanje neprimerno težje, bolj dolgotrajno in tudi mučno, kot so predvidevali tudi največji pesimisti. Janševiki ne bodo zapustili položajev, na katere so bili postavljeni, nasprotno – vedo, da se zdaj njihova naloga šele začenja. Branili bodo vsak zasedeni položaj, vsako zasedeno institucijo, uporabili vsa politična in pravna sredstva, ne glede na posledice. Za to so bili tudi postavljeni na ta mesta – in ne gre pozabiti, da je pri marsikateri zasedbi trajalo tudi mnogo več kot eno leto, preden je uspela. RTV Slovenija je že tak primer. Postopki zamenjav teh ljudi bodo dolgotrajni in nekaterih sploh ne bo mogoče izpeljati pred iztekom mandatov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Tedni za usodne napake

    Čas po volitvah je za zmagovalce najnevarnejši čas. Zanos zmage in občutek, da je zdaj vse v njihovih rokah in da vse vedo, je zaznamoval veliko zmagovalcev. V slabem smislu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Zadnji dnevi naivnosti

    Liberalni in levi volivci so se tik pred volitvami nenadoma znašli v spremenjenih razmerah. Pred desetimi dnevi je še kazalo, da se bodo v državni zbor uvrstile vse stranke KUL, Gibanje Svoboda pa bo doseglo položaj relativnega zmagovalca in tudi mandatarja, a razmerja so se zadnji teden temeljito spremenila. Podpora koaliciji, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SNS, Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo in Naša dežela, raste, pola sta blizu izenačitve. Podpora Janševi SDS narašča, zato narašča tudi podpora Gibanju Svoboda, saj se volivci, ki si ne želijo več Janše na oblasti, odzivajo taktično in še bolj množično podpirajo najmočnejšo stranko levoliberalnega pola. Zaradi tega se zmanjšuje podpora LMŠ in SAB, pa tudi Levici in SD. A če bo podpora LMŠ in SAB ostala tako nizka, kot je bila sredi tedna, bo vsaj ena izmed teh strank izpadla iz prihodnjega parlamenta, to pa bo oslabilo celoten levoliberalni pol in okrepilo Janšo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Spopad za milijarde

    Politiko bosta v naslednjem mandatu določali dve področji: energetika in zdravstvo. Pri obeh gre za milijardne proračune. Pri obeh so lobiji izredno močni, različni, imajo veliko moč in denar, velik vpliv, tudi v medijih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Vzhodna ali zahodna Evropa?

    Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Dvolični in pogoltni

    Borut Mekina v tokratni Mladini razkriva nenavadne razpise po vsej državni upravi: ta mesec je objavila rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo – tri dni! –, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Poglejmo primer, ki ga navaja Mekina: »Generalni sekretariat vlade je 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.« Da, govorim o ravnanju strank SDS, NSi in SMC – Konkretno, strank, ki ves čas napadajo državno upravo, češ da bi morala biti vitkejša, da je v njej zaposlenih preveč ljudi, da to obremenjuje gospodarstvo in proračun – a prav ti sprenevedavi ljudje danes spet na veliko zaposlujejo svoje ljudi v javnem sektorju. Nespodobno je sicer že to, da to počnejo na koncu mandata, vsem na očeh, brez sramu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Čas je – za javno RTV

    Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Volitve v izrednem stanju

    Med obleganjem Sarajeva so se njegovi prebivalci pogosto »igrali« normalnost. Pač s tistim malo, kar so imeli, so si pričarali zgolj privid, kakšen je bil svet prej in kakšen bi svet v tistem trenutku moral biti. Prirejali so svečane večerje, na primer. Se lepo oblekli, si uredili frizuro, uporabili še zadnje sapice laka in dišav, iz omar, na katere so bila sicer naslonjena drva, potegnili najboljše obleke, zbrali skromno hrano, kupili morda celo kakšen kos mesa. Nekaj več, čisto malo več. In potem so povabili sosede ali pa prijatelje, ki so se lahko prebili do njih, izvlekli prt, vse, kar je le malo dišalo po slovesnem in boljšem, še novoletne okraske, pa čeprav je bil september. Saj ni trajalo dolgo, uro dve, malo pozabe, malo smeha, prej ali slej je nanje legla realnost. Ampak bilo je vredno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Preprosti odgovori

    Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih mam, ki seveda najbolje vedo, kaj je šola in kaj si učiteljice in učitelji zaslužijo in česa ne, svoje je prispevala tudi objava lažnih plač učiteljev na enem od SDS-portalov v lasti Orbánovih oligarhov. Na tej točki je nujno ponoviti, zakaj je do stavke sploh prišlo, ker to razblini vse te debate: v Sloveniji imamo enotni plačni sistem za celoten javni sektor, ki z zakonom določa razmerja med različnimi poklici v celotnem sektorju. Ker se je vlada odločila, da se ne bo držala tega zakona in je najprej povišala plače medicinskim sestram, nato pa mimo vseh pravil socialnega dogovarjanja še zdravnikom, so se sindikati morali odzvati in zahtevati, da se zakon o plačah v javnem sektorju izvaja, kot je napisan. Sindikati javnega sektorja so v skladu z zakonsko proceduro torej zahtevali pogajanja, ker tako predvideva socialno sporazumevanje. A vlada, ki bi se morala odzvati po standardnem postopku pogajanj, je sindikatom odgovorila z žaljivim pamfletom, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa sploh ni hotela začeti pogajanj – čeprav jo zakon obvezuje. Zato je bila objava stavke naslednja poteza – po zakonu. Več