Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Prihodnost

    O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Uvodnik

    Imeli so prav

    Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 5. 2022  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Tvegana igra

    Bodoči premier Robert Golob je imel po zmagi na volitvah priložnost, da sestavi res dobro ekipo. Kombinacijo starih mačkov s spominom, ki bi vlado varovali z izkušnjami preteklih napak in dogodkov, strokovnjakov na najpomembnejših področjih sedanjega časa, ki bi zagotavljali, da bi Slovenija naredila zeleni preboj. Ekipa, ki jo je predstavil v sredo, ni taka. Golob je pri sestavi ekipe tvegal z nenavadnim izborom. Ki pa ni brez logike. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 5. 2022  |  Mladina 18  |  Uvodnik

    Stvarnost

    Dober teden po volitvah je dogajanje na RTV Slovenija pokazalo tisto, kar smo kljub navdušenju, da smo se avtokratskega režima v Sloveniji vsaj za nekaj časa znebili, ves čas vedeli: da je v dveh letih janšizem prodrl in se zasidral v številne družbene sisteme in podsisteme in da bo odpravljanje neprimerno težje, bolj dolgotrajno in tudi mučno, kot so predvidevali tudi največji pesimisti. Janševiki ne bodo zapustili položajev, na katere so bili postavljeni, nasprotno – vedo, da se zdaj njihova naloga šele začenja. Branili bodo vsak zasedeni položaj, vsako zasedeno institucijo, uporabili vsa politična in pravna sredstva, ne glede na posledice. Za to so bili tudi postavljeni na ta mesta – in ne gre pozabiti, da je pri marsikateri zasedbi trajalo tudi mnogo več kot eno leto, preden je uspela. RTV Slovenija je že tak primer. Postopki zamenjav teh ljudi bodo dolgotrajni in nekaterih sploh ne bo mogoče izpeljati pred iztekom mandatov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    29. 4. 2022  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Tedni za usodne napake

    Čas po volitvah je za zmagovalce najnevarnejši čas. Zanos zmage in občutek, da je zdaj vse v njihovih rokah in da vse vedo, je zaznamoval veliko zmagovalcev. V slabem smislu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Zadnji dnevi naivnosti

    Liberalni in levi volivci so se tik pred volitvami nenadoma znašli v spremenjenih razmerah. Pred desetimi dnevi je še kazalo, da se bodo v državni zbor uvrstile vse stranke KUL, Gibanje Svoboda pa bo doseglo položaj relativnega zmagovalca in tudi mandatarja, a razmerja so se zadnji teden temeljito spremenila. Podpora koaliciji, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SNS, Konkretno oziroma Povežimo Slovenijo in Naša dežela, raste, pola sta blizu izenačitve. Podpora Janševi SDS narašča, zato narašča tudi podpora Gibanju Svoboda, saj se volivci, ki si ne želijo več Janše na oblasti, odzivajo taktično in še bolj množično podpirajo najmočnejšo stranko levoliberalnega pola. Zaradi tega se zmanjšuje podpora LMŠ in SAB, pa tudi Levici in SD. A če bo podpora LMŠ in SAB ostala tako nizka, kot je bila sredi tedna, bo vsaj ena izmed teh strank izpadla iz prihodnjega parlamenta, to pa bo oslabilo celoten levoliberalni pol in okrepilo Janšo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Spopad za milijarde

    Politiko bosta v naslednjem mandatu določali dve področji: energetika in zdravstvo. Pri obeh gre za milijardne proračune. Pri obeh so lobiji izredno močni, različni, imajo veliko moč in denar, velik vpliv, tudi v medijih. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Uvodnik

    Vzhodna ali zahodna Evropa?

    Prav neverjetno je: pred 30 leti so se vzhodnoevropske države iztrgale iz objema Sovjetske zveze in komunizma. Velika večina njihovih prebivalcev je želela živeti v demokraciji zahodnega tipa. Z delitvijo oblasti, zasebno lastnino, kapitalizmom, večstrankarskim sistemom, demokracijo, uveljavljenimi človekovimi pravicami, pravico do anticipacije, delujočo in svobodno civilno družbo, svobodnimi mediji, svobodo izbire in mišljenja. Tudi Rusija je po razpadu Sovjetske zveze poskusila oditi v to smer, a se je ustavila že na prvi tretjini poti. Pot v demokracijo je dokončno ustavil Vladimir Putin, ki je prejšnji komunistični sistem nadomestil s kapitalistično avtokracijo. In na vzhodu smo se nad tem zgražali. In kje smo danes? Vse več držav po vzhodni Evropi postaja po ustroju kopija Putinovega režima: navidezna demokracija, kjer se opozicija ovira in preganja, medije, tako zasebne kot javne, oblast napada in lomi, civilna družba doživlja prepovedi in finančne kazni, človekove pravice se kršijo na vsakem koraku, z zakonodajo ter tudi z nasiljem represivnih organov in državnega aparata. O katerih državah govorimo? Seveda o Madžarski. Pa o Poljski, o Romuniji in Bolgariji, tudi o Hrvaški, seveda o Srbiji. In Slovenija? Dolga leta smo se zgražali nad temi poldemokracijami skupaj z Zahodom in mahali s svojega evropskega vlaka. A leta 2022 smo pred odločitvijo: ali sledimo vzhodnim avtokracijam in se tudi sami začnemo spreminjati v avtokracijo po vzoru Putina ali pa se poskušamo vrniti med normalne demokracije. Seveda tudi zahodna demokracija ni izjemna. Ima veliko šibkih točk. A je demokracija. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Uvodnik

    Dvolični in pogoltni

    Borut Mekina v tokratni Mladini razkriva nenavadne razpise po vsej državni upravi: ta mesec je objavila rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo – tri dni! –, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Poglejmo primer, ki ga navaja Mekina: »Generalni sekretariat vlade je 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.« Da, govorim o ravnanju strank SDS, NSi in SMC – Konkretno, strank, ki ves čas napadajo državno upravo, češ da bi morala biti vitkejša, da je v njej zaposlenih preveč ljudi, da to obremenjuje gospodarstvo in proračun – a prav ti sprenevedavi ljudje danes spet na veliko zaposlujejo svoje ljudi v javnem sektorju. Nespodobno je sicer že to, da to počnejo na koncu mandata, vsem na očeh, brez sramu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Čas je – za javno RTV

    Ta petek je poleg redne Mladine izšla tudi posebna izdaja Alternative – Misliti volitve. Gre za zelo drugačna besedila, kot bi jih morda pričakovali: za akcijske načrte po posameznih področjih, od energetike, prometa, zdravstva, policije, pravne države ... V njej je na primer prispevek konec prejšnjega tedna preminulega dr. Petra Novaka, strokovnjaka za energetiko, ki je za to priložnost razčlenil zeleni energetski prehod Slovenije. Ali pa na primer prispevek dr. Mateja Ogrina, geografa, strokovnjaka za promet, ki natančno razloži, kaj moramo storiti po 30 letih napačnega prometnega razvoja, zaradi katerega strošek za mobilnost slovenske družine znaša pošastnih 17 odstotkov njenega prihodka, vse skupaj pa obteži spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija začela tudi razvijati – in to narobe. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 3. 2022  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Volitve v izrednem stanju

    Med obleganjem Sarajeva so se njegovi prebivalci pogosto »igrali« normalnost. Pač s tistim malo, kar so imeli, so si pričarali zgolj privid, kakšen je bil svet prej in kakšen bi svet v tistem trenutku moral biti. Prirejali so svečane večerje, na primer. Se lepo oblekli, si uredili frizuro, uporabili še zadnje sapice laka in dišav, iz omar, na katere so bila sicer naslonjena drva, potegnili najboljše obleke, zbrali skromno hrano, kupili morda celo kakšen kos mesa. Nekaj več, čisto malo več. In potem so povabili sosede ali pa prijatelje, ki so se lahko prebili do njih, izvlekli prt, vse, kar je le malo dišalo po slovesnem in boljšem, še novoletne okraske, pa čeprav je bil september. Saj ni trajalo dolgo, uro dve, malo pozabe, malo smeha, prej ali slej je nanje legla realnost. Ampak bilo je vredno. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Uvodnik

    Preprosti odgovori

    Bi bilo presenetljivo, da se je na učitelje zaradi stavke to sredo usul tak plaz jeze, besa – da bo tako, je bilo jasno že dan pred stavko, ko so se v neoliberalnih dnevnikih pojavile objave raznih mam, ki seveda najbolje vedo, kaj je šola in kaj si učiteljice in učitelji zaslužijo in česa ne, svoje je prispevala tudi objava lažnih plač učiteljev na enem od SDS-portalov v lasti Orbánovih oligarhov. Na tej točki je nujno ponoviti, zakaj je do stavke sploh prišlo, ker to razblini vse te debate: v Sloveniji imamo enotni plačni sistem za celoten javni sektor, ki z zakonom določa razmerja med različnimi poklici v celotnem sektorju. Ker se je vlada odločila, da se ne bo držala tega zakona in je najprej povišala plače medicinskim sestram, nato pa mimo vseh pravil socialnega dogovarjanja še zdravnikom, so se sindikati morali odzvati in zahtevati, da se zakon o plačah v javnem sektorju izvaja, kot je napisan. Sindikati javnega sektorja so v skladu z zakonsko proceduro torej zahtevali pogajanja, ker tako predvideva socialno sporazumevanje. A vlada, ki bi se morala odzvati po standardnem postopku pogajanj, je sindikatom odgovorila z žaljivim pamfletom, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa sploh ni hotela začeti pogajanj – čeprav jo zakon obvezuje. Zato je bila objava stavke naslednja poteza – po zakonu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Uvodnik

    Dva shoda? Seveda!

    Začnimo pri dejstvih. Do srede smo imeli v Sloveniji že šest shodov za Ukrajino, ne dva, kot razlaga nevedni Zorčič. Prva dva sta bila v petek, v Ljubljani ga je pripravila ukrajinska diaspora, drugega pa v Mariboru Emilija Stojmenova Duh. Tretji je bil v soboto, pripravila ga je beloruska diaspora. Četrti je bil v ponedeljek, organizirala ga je iniciativa Slovenska pomoč Rusiji. Nato je bil v torek veliki shod na Trgu republike, ki ga je pripravila protestna skupščina. Na teh petih (5) shodih so bili pretežno isti ljudje, enkrat v širši zasedbi, drugič v ožji. Poleg prizadetih Ukrajincev, živečih v Sloveniji, posameznih Belorusov in Rusov, ki s tem kažejo nasprotovanje Putinu in vojni, so bili tam ljudje, ki po navadi dvignejo glas za druge. Ki protestirajo tudi za »napačne« begunce. Ki ne protestirajo preračunljivo, ampak za druge. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Sebičnost in ozkoglednost

    Borut Mekina, novinar Mladine, sicer tudi magister mednarodnih odnosov, je aprila 2019 – v Sloveniji smo imeli šele slabo leto na oblasti vlado Marjana Šarca, Ameriki pa je še predsedoval Donald Trump – napisal članek, ki se danes bere kot napoved prihodnosti. V njem je citiral domače in tudi tuje strokovnjake, opozorilo pa je bilo zelo jasno: države postajajo egoistične, sebične, tudi države okoli nas se vedejo agresivno, dejansko napadalno, morda tega še ne vidimo, a prekleto nevarno bo, če se bomo tega zavedeli prepozno. Ali kot je že takrat v njegovem članku dejal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova: »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas. In v zgodovini odnosov med državami zatonu diplomacije in vere v mednarodno dobro vedno sledi obdobje sebičnosti in vojn.« Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Uvodnik

    Strateg? Ne, res ne.

    Velja se spomniti, kako smo leta 2008, tik pred volitvami, prišli do enotnega sistema plač v javnem sektorju. Tako kot danes je tudi takrat vlado vodil Janez Janša, Gregor Virant pa je bil minister za javno upravo. Enotni plačni sistem je bil sicer Virantova dolgoletna želja in zamisel, a Janši mu jo je uspelo prodati kot predvolilni met: pač celotnemu javnemu sektorju se zvišajo plače, nekaterim še malce odstopajoče, preračunljivo – na primer RTV Slovenija –, vlada bo požela val navdušenja zaradi svoje dobrote in Janša bo na volitvah gladko zmagal. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 2. 2022  |  Mladina 6  |  Uvodnik

    Sumljiva Pahorjeva poteza

    Ta teden je na police slovenskih knjigarn prišla knjiga Sramota, ki opisuje slabi dve leti delovanja anonimne skupine Non grupa, ki je s svojimi plakati, grafiti in različnimi akcijami s preprostimi potezami (velikokrat kar čopiča) razkrivala naravo oblasti v tej državi. Zagotovo si bomo najbolj zapomnili prav talni grafit Sramota, ki se je vsakič pojavil tam, kjer je lomastila Janševa oblast. A noben pločnik v Sloveniji si v vsem tem času ni bolj zaslužil napisa Sramota kot pločnik na Erjavčevi ulici v Ljubljani, kjer je vhod v prostore predsednika republike Boruta Pahorja. Morda bi ta napis lahko vgraviral v tla kot trajen opomin kar njegov naslednik oziroma naslednica – kot opomin, da je to pomembna funkcija, ki sicer nima veliko pooblastil, kljub temu pa se da zlorabiti, predvsem pa potacati. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Režim

    Vlado Miheljak ima v tokratni kolumni zelo prav: četudi gre za banalni znesek in nikakršne resne posledice za oglobljenega, je oglobljenje Pavla Gantarja, ker je na twitterju napisal kritiko ravnanja policistov na protestu, na katerem so porabili 400 nabojev solzivca, hujši eksces od vseh Janševih izpadov, žalitev in tožb doslej – pri čemer to ne pomeni, da doslej marsikdo ni že zelo nasrkal, zlasti protestniki. A obstaja pomembna razlika: zoper Gantarja se je »odzval« režim. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Smo v fazi prekuževanja

    Odločitve različnih evropskih vlad, da sproščajo ukrepe, od danske do ne nazadnje slovenske, mirnost evropske komisije, blaga in pomirjujoča sporočila Svetovne zdravstvene organizacije, mirni odzivi epidemiologov na rastoče številke po vsej Evropi – vse to nakazuje, da je vsaj v Evropi prišlo do temeljnega obrata v boju zoper koronavirus. Faza, v katero prehajamo, je množično prekuževanje. Ne gre za dogovor med vladami, ne gre za dogovor med strokovnjaki, sploh ne gre za neko sprejeto odločitev. Zadeva poteka nekako organsko, politiki jo uvajajo postopoma, vsi se tega vsaj tiho zavedamo, nihče od odgovornih pa tega ne izreče. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Višje plače za vse?

    Zakaj se je plin v Sloveniji izjemno podražil, in to nad raven, ki jo dosega cena plina v sosednjih državah, ki tako kot Slovenija nimajo lastnih virov? Žal je zadeva v svojem bistvu banalna in kruta. Ali kot v intervjuju Monike Weiss pove dr. Peter Novak: te države so si cenejši plin zagotovile z dogovorom z Rusijo. Srbija je dobila plin za dve leti po stari ceni, torej za okoli 26 evrov za megavatno uro, Bolgarija je za dve leti dobila plin po 46 do 49 evrov za megavatno uro, enako Madžarska. Slovenija pa je ostala praznih rok in plin plačuje po tržni ceni. Zakaj? Ker je vlada premiera Janše vodila sovražno politiko do Rusije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 1. 2022  |  Mladina 2  |  Uvodnik

    O strankah koalicije KUL

    Biti sindikalni zaupnik, predsednik sindikata ali pa aktivistični voditelj je izredno težko in tudi neprijetno delo. Na nasprotni strani namreč vedno stojijo močni ljudje, ljudje z močjo funkcij, ljudje s svetovalci, pravniki, analitiki, ljudje z dejansko močjo, ljudje z vplivom, ki so tudi ves čas korak pred sindikalnim zaupnikom. A to ni najbolj neugodno pri tem: dejansko je voditelj sindikata ali aktivist praktično vedno poraženec; tudi ko kaj doseže, je to po navadi daleč od želja članstva, pa čeprav je bilo že to težko doseči. Zmage so vedno delne, majhne. Seveda mora biti zaradi avtomatično podrejene vloge ves čas agresiven, trd, neizprosen, siten, ker pogosto le tako sploh pride do besede oziroma v soj žarometov. A kaj je najhuje pri tem? Da ga tudi takrat, ko bitko izbojuje, ko torej dejansko zmaga, ne črtijo le na nasprotni strani, ampak ga imajo po navadi dovolj tudi lastni ljudje, za katere se je izpostavljal, saj niso nikoli zadovoljni z doseženim. In prav zaradi tega je težko biti sindikalni zaupnik ali aktivist: velikokrat zgolj poskuša ohraniti pridobljeno. Nikoli torej ni prave zmage, gre pogosto zgolj za odbijanje napadov, za skakanje iz ene bitke v drugo, pričakovanje sindikalne baze je veliko, zmage pa redke in pogosto tudi pirove. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Uvodnik

    Z(a)veza za volitve

    Tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2018 – te so bile 3. junija – je bilo v slovenski civilni družbi čutiti trpen nemir: zagotovila strank, da ne nameravajo sodelovati s skrajno SDS, niso delovala res prepričljivo. Le nekaj dni pred volitvami se je na primer razkrilo, da se je predsednik LMŠ Marjan Šarec skrivaj sestal z Janezom Janšo (Šarčevo nenavadno ravnanje je razkril Zmago Jelinčič, očitno v dogovoru z Janšo). Drugi človek SMC Zdravko Počivalšek prav tako v predvolilnem času ni skrival, da je odprt tudi za koalicijsko sodelovanje z Janšo, v SMC so glede tega potekali ostri notranji spori. Tudi nekateri socialdemokrati, takrat pod vodstvom Dejana Židana, so si privoščili kar nekaj nenavadnih izjav. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Uvodnik

    Orodja dvoma

    Filozof Mladen Dolar je v intervjuju, ki je bil pred nekaj meseci objavljen na portalu N1, izrekel zanimivo in točno opazko o družbenih omrežjih, torej Facebooku, Twitterju itd.: »Podatki kažejo, da je mlajša generacija, ravno tista generacija, ki najbolj uporablja družbena omrežja, tudi tista, ki je na primer najbolj množično podprla Bernieja Sandersa v Ameriki. Torej je to platforma, ki ni samo sredstvo širjenja fake news in teorij zarot, ampak je odprta za dosego zelo drugačnih ciljev.« Danes opazujemo, kako propagandni stroj SDS zlorablja medije, troši neizmerne količine denarja (nobena stranka v skladu z našo zakonodajo o političnih strankah brez izigravanja zakonov ne more razpolagati s toliko denarja), izvaja fake news, širi teorije zarot in diskvalifikacije o svojih političnih konkurentih in o praktično vsakem, ki si drzne izreči drugačno mnenje, hkrati pa troši tudi proračunski denar, da bi tako skozi lokalne ravni kot tudi javne blagajne »kupila« volivce, da bi jo podprli na prihajajočih volitvah. In na prvi pogled se zdi, da nihče nima več moči, da bi se temu postavil po robu. Medijski prostor je pretežno zlomljen (STA, RTV Slovenija, številni manjši mediji), javne institucije, ki so pomembne pri ustvarjanju javnega mnenja, tudi, veliko ljudi je obmolknilo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Zrela družba

    Čeprav se ves čas vrstijo kritike in obsojanje slovenske družbe v zvezi z njeno kooperativnostjo v boju zoper epidemijo, je treba kljub temu splošnemu negativizmu, delno upravičenemu, poudariti: glede na to, kako slabo je šlo Sloveniji, kako nam je tudi v četrtem valu epidemije uspelo gladko podreti vse rekorde in ostati na evropskem vrhu po okužbah v tem valu, se je prebivalstvo po eskalaciji razmer odzvalo odgovorno in dejansko samo, v odsotnosti ukrepov oblasti – Janša na epidemijo gleda zgolj še skozi volilna očala –, vsaj delno prelomilo ta val. To mislimo z vso resnostjo: javnost se je odzvala, ko je postalo kritično. Delež necepljenih sicer ostaja velik, slabo nam gre pri razdeljevanju tretjega odmerka cepiva – a razmeroma hiter prelom četrtega vala je pokazal višjo stopnjo solidarnosti in odgovornosti ljudi v Sloveniji, kot smo jo videli doslej. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Negotovi časi

    Letošnjih volitev ne bo zaznamoval le trd boj med tem, na kakšno pot bo šla Slovenija: naprej v smeri vzhodnoevropskih poldiktatur, ki si jo je zamislil Janez Janša s svojimi sateliti, ali na pot okrevanja demokracije in družbe ter njenih institucij. Slednje je tisto, kar nas čaka v najboljšem primeru. Dan po volitvah namreč ne bo bolje, četudi SDS in sateliti izgubijo; takrat se bo morda začela počasna obnova družbe, tudi odnosov, načina komunikacije, medsebojnega elementarnega spoštovanja. Brez tega, da bi ta družba spet postala družba elementarnega bontona, sploh ne bo šlo. A še pred tem družbo čakajo težki meseci do volitev. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Zdravniki

    Ko je pred desetimi dnevi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović rekla, da bi morali po njenem mnenju necepljeni pacienti, ki končajo na intenzivni obravnavi, doplačati za zdravljenje, verjetno sploh ni vedela, kako grozno neobčutljive so njene besede za državljane, cepljene in necepljene, kako sprto je to z družbeno pogodbo. Velik delež necepljenih, ki dvomijo o varnosti cepiv, ki jih je strah, tudi tisti, ki verjamejo v različne zarote, so poraz družbe, so poraz nas vseh. Predsednica zdravniške zbornice ne bi smela govoriti tako. S tem je narobe prav vse. A tudi državljani ne spoštujemo več zdravnikov. Postali smo nerazumevajoči, nespoštljivi, vse težje sprejemamo njihove zahteve. Ker jih ne čutimo kot sorazmerne. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Drugi svet

    Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela? Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Z Golobom ali ob Golobu?

    Teoretiki zarot, z leve in desne, še danes niso povsem prepričani, da se je »primer Robert Golob« res zgodil po naključju. Preveč idealen kandidat za politika v tem trenutku je, da ne bi bilo kaj zadaj. A naj ne bo dvoma: Golob, ki se bo zelo verjetno spustil v politiko, je stranski produkt Janševega lomastenja po gospodarstvu. In brez dvoma bi neprimerno raje kot vstopil v politiko še naprej vodil Gen-I. In tega niti ne skriva. Enako je bilo z Zoranom Jankovićem, ko ga je leta 2006 Janša vrgel z mesta predsednika uprave Mercatorja. Janković si ni želel v politiko, a po grobi odstavitvi in ostrem sporu z vlado vrnitve ni bilo več. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    155

    Včasih predsedniku republike Borutu Pahorju kaj tudi nevede in nehote uspe. Napoved zgodnjega datuma volitev je ena izmed stvari, ki bi jih verjetno danes najraje vzel nazaj. Dejansko je z njo svojemu političnemu prijatelju Janezu Janši naredil medvedjo uslugo. Od tistega dneva odštevamo, koliko je še do volitev. Na današnji dan le še 155 dni. In če – glede na javnomnenjske raziskave – večina politično aktivnih prebivalcev odšteva s pričakovanjem, da prihaja konec tega morečega obdobja avtoritarne oblasti, to torej počne z veseljem in optimizmom, je »zanje« to moreče. Pa smo odštevati šele začeli. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 11. 2021  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Ni dovolj

    Napoved najverjetnejšega datuma volitev, ki jo je pretekli teden izrekel predsednik republike Borut Pahor, je sprožila v kritični javnosti nekakšen optimizem, češ, zdaj vsaj vemo, kdaj se bo končalo obdobje janšizma. Žal ni tako. Izvedeli smo zgolj verjetni datum volitev. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    5. 11. 2021  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Ja, krivi ste

    Vladajoča politika se tolaži. Da je boj zoper epidemijo tako zavožen zaradi nacionalnih značilnosti, zgodovinskih razlogov, opozicije, medijev, ker naj bi bil narod tako neracionalen … Z zelo preprostim primerom bomo pokazali, da to ni res. Če bi bilo namreč res tako, bi danes na ulicah ameriških mest še vedno potekali spopadi, še vedno bi bila policija nasilna do ljudi, ljudje pa bi še vedno množično nasprotovali protiepidemijskim ukrepom. Pa se to ne dogaja. Nasprotno. Prihod normalnega in uravnovešenega predsednika je razmere umiril. Pa ne gre za kakšne izjemne lastnosti predsednika Joeja Bidna. Je zgolj normalen, obkrožen z normalnimi svetovalci in sodelavci. Več