
Janko Lorenci
-
Meteor, ki je neovirano letel po vesolju več kot štiri milijarde let, je treščil v domovanje francoske družine Commette (izgovori komet). Nikomur ni bilo nič, Commettovi pa so zdaj ponosni lastniki skale iz globin vesolja, je svojčas poročala revija Time.
-
Prva petina stoletja je minila v znamenju kriz. To velja tudi za prehod v leto 2023. Vse poglavitne lanske krize se vlečejo naprej. Poglejmo na kratko epidemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo.
-
Fides je za 11. januar napovedal zdravniško stavko. Minister Loredan jo je označil za nepotrebno. Lahko bi rekel tudi, da je nespodobna in brezčutna.
-
Komentar / Skušnjave oblastništva
Premier Golob si je afero Bobnar v glavnem skuhal sam. Tudi ko je zadeva že izbruhnila, bi jo sprva še lahko ustavil – se resno pogovoril z ministrico in zavrnil njen odstop. Zdi pa se, da se ni skušal znebiti Bobnarjeve zato, da bi nastavil ubogljivega ministra, ta pa ubogljivega šefa policije. Če bo Lindav ostal na položaju, bo ta blažja razlaga afere potrjena.
-
Vojna v Ukrajini traja že devet mesecev. Zima prinaša nekaj zatišja, spomladi bo spet bolj divje. A vojne ne more dobiti nobena stran, to pravi celo šef ameriškega generalštaba.
-
Komentar / Spopad, odstop, nelagodje
Po vrsti Janševih volilnih porazov se je zdelo, da utegne na desnici priti do večjih premikov. A z ostrim konfliktom med Golobom in Bobnarjevo se bolj tresejo tla na levi sredini. Ministrica je odstopila, Golob se zdi ta čas zmagovalec, a dogajanje ni končano in utegne vplivati na vso slovensko politiko. Najprej si na hitro oglejmo desnico.
-
Trije najvplivnejši politiki v državi – Robert Golob, predsednik vlade, Nataša Pirc Musar, ki bo vsak hip predsednica republike, in Janez Janša, večni prvak SDS – niso milijarderji, so pa za naše razmere odličnega finančnega zdravja. Milijonarji so, bogati.
-
Komentar / Umetnost ali življenje?
Podnebni aktivisti so letos z juhami, pirejem itd. »napadli« nekaj slavnih slik v velikih muzejih; tarče so bili med drugim Monet, van Gogh, Botticelli, Klimt … Nedavno se je oglasila stoterica muzejskih direktorjev in aktiviste posvarila, da ogrožajo krhke umetnine, dragoceno last človeštva. Aktivisti pa so med »napadom« na van Goghove Sončnice vzklikali: Kaj je vredno več – umetnost ali življenje? Vas bolj skrbi varovanje slik ali varovanje našega planeta in ljudi?
-
Volitve so se končale dobro. Ljudstvo je šlo na volišča nadpovprečno množično, pokazalo, da večinsko še ni pozabilo na morasti dve leti Janševe oblasti, na predsedniški položaj prvič izvolilo žensko in s tem potrdilo, da ni mačistično.
-
Komentar / Mož za vse čase in okuse
Borut Pahor se po koncu dvojnega predsedniškega mandata morda vrača v svojo stranko, SD. Njemu to očitno ustreza, stranki nekoliko manj, tako od strani pa se zdi, da je to slabo za SD in za vso našo politiko.
-
Komentar / Pekel ali nebesa, kakor vam drago
To nedeljo se bo v Šarm El Šejku v Egiptu začel podnebni vrh, 27. po vrsti. Vsi so ambiciozni, vsi prinesejo množico sklepov in obljub, okolje pa se še naprej slabša. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres pred sedanjim vrhom: »Bližamo se globalni katastrofi.«
-
Edini, ki imajo od vojn korist, so vojni dobičkarji. A na strahu pred posledicami vojne gradijo ta čas tudi tisti, ki bi Slovenijo na hitro obdarili z JEK 2, drugo nuklearko.
-
Na predsedniških volitvah bo najbrž zmagal politični sredinec, ki pa bo moral v drugem krogu premagati predstavnika skrajne desnice. Ta je torej v Sloveniji trdno zasidrana. Kako uničevalno deluje, tudi če ni na oblasti, vidimo v razkrajanju javne tv.
-
So Severni tok poškodovali Rusi ali Američani ali kdo tretji? Če se vprašamo, kdo ima od tega korist, nastane zagata. Rusi lahko plin kadarkoli zaprejo in so krivi le, če so hoteli, da bi sum padel na Američane. Tem težave z ruskim plinom koristijo, saj Evropi laže prodajajo svojega, celina pa je od njih bolj odvisna. A krivec seveda ostaja neznan. Tudi če bi bili za nož v hrbet najtesnejšega zaveznika krivi Američani, uradna Evropa sredi ukrajinske vojne tega ne bi rekla.
-
Putin je s priključitvijo vzhodnih delov Ukrajine pokazal, da je pripravljen nadaljevati vojno. Aneksija hkrati pomeni grožnjo Ukrajini in Zahodu: to je zdaj del Rusije, Mater domovino bomo branili z vsemi sredstvi, tudi z jedrskim orožjem.
-
Komentar / Denar in poslanstvo
Fides zahteva izločitev iz enotnega javnega plačnega sistema in grozi s stavko. Gre za izsiljevanje, ki ima posebno moč, saj stoji za njim zdravniški ceh, ta pa ima v rokah naše zdravje. Toda izstop brez dogovora z vlado in drugimi sindikati bi v državi povzročil neznosen kaos.
-
Z novimi kandidati postajajo predsedniške volitve manj predvidljive. Pahorju v slovo maha kar nekaj dostojnih tekmecev, med bolj znanimi in favoriziranimi Brglez, Pirčeva, Prebilič, Vajgl. Nihče izmed njih predsedstvu najbrž ne bi vtisnil posebnega pečata, pozitivnega ali negativnega.
-
Nova študija o okolju, objavljena v reviji Science, svari, da so nekatere spremembe okolja – zlom grenlandskega ledenega pokrova, upočasnitev severnoatlantskega toka, naglo taljenje permafrosta in sproščanje velikanskih količin metana (t. i. metanova bomba) – morda že nepovratne. Svet je mogoče že zapustil varno podnebno stanje, v katerem se je razvila človeška civilizacija, pravijo raziskovalci.
-
Premier Golob je opozicijo (Janšo in Tonina) že drugič povabil na posvetovanje o krotenju energetske draginje in lajšanju težav prebivalstva. Iskanje soglasja z opozicijo o perečih in pomembnih vprašanjih je načeloma prava reč. Brez takega konsenza tudi ni mogoče izpeljati dolgoročnih nacionalnih projektov. Tako sodelovanje poleg tega lahko dobro vpliva na družbeno klimo.
-
Če si star kot Zemlja, če že dolgo zelo malo potuješ, in še to nerad, če si navajen posedati pod lastno lipo, če ne maraš frčati po zraku, potem pa se lepega dne znajdeš v Londonu, te ta London klofne.
-
Največjo nuklearko v Evropi ali Rusi ali Ukrajinci obstreljujejo z raketami in postaja strateški zastavek v vojni. Obstreljevanje govori o norosti vojskujočih se strani in neverjetni lahkotnosti, s katero svet sprejema to samomorilsko dogajanje, ki se lahko katastrofalno konča tudi zanj.
-
Tudi pri nas je bilo že kar nekaj prestopov iz novinarstva v politiko, a so praviloma šli mimo. Okoli portala Necenzurirano pa se je dvignilo osupljivo veliko prahu. Najbrž predvsem zato, ker je pretres doživel majhen, a potenten in vpliven medij. Pa tudi zato, ker primer vsebuje občutljivo novinarsko problematiko.
-
Tu živimo, dva milijona nas je, v velikanski večini se nočemo izseliti. Izseliti se bo tudi vedno teže – države se bodo zapirale kot školjke, kajti podnebna kriza kakor svinec pritiska na vse pod seboj. Tudi na Slovenijo. Smo ogrožena in ekološko zaostala država. Še tepcem postaja jasno, da je vrag vzel šalo.
-
Pomodrujmo malo o zgodbah. To je večpomenska, pogosta in lepa beseda – po godbi diši. Zgodba je lahko skoraj vse, od kuharske knjige in umora na vasi prek lokalnih volitev do Pogačarjeve zmage, gorečega Krasa in rdečih čeveljcev. Običajno gre za neko zaključeno dogajanje. A ne nujno, saj poznamo tudi zgodbe brez konca, ponavljajoče se zgodbe itd.
-
Svet se segreva in vse ključno okoli nas – zrak, voda, tla pod nogami in tisto, kar na njih uspeva – se spreminja, postaja burnejše, bolj ekstremno. V novi dobi živimo, če to priznamo ali ne. Imena še nima, a zanjo sta značilna kopičenje in hkratni obstoj različnih kriz. V tem času imamo na grbi vsaj pandemijo, ukrajinsko vojno in podnebno krizo. Njihov preplet poraja podkrize, od energetskih do klasičnih socialno-ekonomskih.
-
Golob se je na oblast povzpel nekam lahkotno. Pri tem mu je najbolj pomagal Janša s svojim zanikrnim, razdiralnim vladanjem, visoka pričakovanja pa je s pojavo, retoriko, optimizmom, ambiciozno vsebino … ustvaril tudi sam. Zdaj Janševe nehotene pomoči ni več in dogaja se pričakovano: olajšanje po zamenjavi oblasti je bolj ali manj izpuhtelo, zunanje in notranje razmere – posledice ukrajinske vojne, korona, dediščina janšizma … so izrazito težavne, naklonjenost vladi pa razmeroma naglo in znatno kopni.
-
V živahnem navalu na položaj predsednika države se mešajo ambicije strank in posameznikov, v glavnem kar izrazitih, kar je dobro. Med strankami imata možnost za zmago svoje kandidatke (kandidata) samo Gibanje Svoboda in SDS. Kdo bo končni zmagovalec, je še neodločeno.
-
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je v zadnjem vročinskem valu izrekla nekaj ostrih svaril: adijo, naši smrekovi gozdovi, adijo, njihov živalski svet, vsa Slovenija bo postopoma taka kot Kras. Podnebje bo živčno trzalo, enkrat bo voda iz ozračja kar padla na tla, drugič cele tedne ne bo deževalo.
-
Slovenija se je z volitvami otresla vladavine janšizma, posamezne točke pa ostajajo okupirane in v težavah. Ena izmed njih je RTV. Vodstvo in programski svet, zapuščina strmoglavljenega režima, sta kombinacija poslanstva in osupljive nesposobnosti. Poslanstvo se je glasilo: RTV bomo napravili našo. Če bi Janša dobil še en mandat, bi se načrt posrečil, ker ga ni, teče rezervni načrt: RTV bomo uničili.
-
Javna pisma vladi o ukrajinski vojni dokazujejo, da je javnost živa in hoče na politiko vplivati. Dobro je tudi, da je oblast pisce teh pozivov povabila na posvet o krizi, ki pretresa svet in tudi nas v Sloveniji.