Kolumne

Grega Repovž: Po volitvah: Kaj dela državo?

Slovenija ima res smolo, z ameriškimi veleposlaniki namreč. Američanom uspe v to državo vedno znova poslati neke runklje. Si res nihče malce širšega pogleda na svet ne želi priti sem? Kako si drzne...

Janko Lorenci: Pod krinko

Virantovi motivi so manj plemeniti od njegovih besed

Bernard Nežmah: Prihaja trda realnost

Spet napačni fokusi

Dr. Bogomir Kovač: Faustova usoda

Zakaj za Viranta nobena izbira ni dobra, a je Jankovićeva zanj manj slaba od drugih

Maja Novak: Vsak otrok potrebuje očeta in mamo

Ali: »Pod površjem slikanice, pod okriljem noči«

Heni Erceg: Stara embalaža

Novi hrvaški premier Milanović je, pravi, pripravljen »storiti vse, da bi pomagali državljanom, ki so se znašli v Haagu, ker gre za državni interes«.

Pogine naj, pes!

Pogine naj, pes!

Se je slovenska politika od svojih začetkov v 19. stoletju, ko jo je zaznamoval znameniti stavek »Krepieren soll der Hund! (Pogine naj, pes!), ki ga je Franu Levstiku namenil ljubljanski župan Etbin Henrik da Costa, kaj spremenila? V mislih imam vedenje v politiki, kulturo dialoga in medsebojnih odnosov. Kulturni boj je bil vrojen v slovensko politiko vse od začetkov, sistematiziral pa ga je Mahnič nekaj desetletij kasneje, konec 19. stoletja, ko so bili nekatoličani, zlasti liberalci, izločeni iz občestva po načelu kdor ni katoličan, ni Slovenec.

Dr. Božo Repe, zgodovinar, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Preberite tudi

TV komentar

Kako postati Slovenec?

Kakšna sreča, da se nam ni treba učiti slovenščine pri 30 ali celo 50 letih

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi