• N'toko

    N'toko

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Žive meje

    Normalni časi

    Kmalu po sestavi vlade, nekako v času, ko je Šarcu poskočila javnomnenjska priljubljenost, se je začelo šepetati. Najprej previdno in potihem. »Morda je on tisti …« Nato vse glasneje. »Poglejte ga, saj to mora biti on!« In zdaj, ko njegov disneyjevski nasmešek nekaj mesecev kasneje še kar kraljuje na vrhu lestvic, je konsenz neizpodbiten. Šarec je the one. Šarec je odrešenik. Šarec je Neo iz Matrice. Šarec je … novi Drnovšek!

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Hrvaška

    Pismo iz Avstrije

    »Račka plava preko Save, nosi pismo na vrh glave. V pismu pa stavek boleč: ne ljubim te več!« Nesrečna hrvaška oblast je tako, s posredovanjem domače katoliške cerkve, dobila pismo, iz katerega je mogoče razbrati, da niti desničarska oblast v Avstriji ne kaže več razumevanja za najpomembnejše hrvaško revizionistično-ustaško slavje, tisto na Pliberškem polju. Še huje, do njega kaže grob, negostoljuben odnos. Pismo, v katerem koroška škofija sporoča hrvaškim škofom, da prepoveduje mašo, ki naj bi jo maja letos darovali za pliberške žrtve, je povzročilo skrajno ogorčenje v hrvaški biti, privrženi zgodovinski »resnici« o suverenosti in demokratičnosti nekdanje nacistične države Hrvaške. Brez maše pa – to hrvaški škofje izkoriščajo izključno za pridige s politično vsebino, pri čemer pljuvajo na antifašizem in slavijo ustaštvo – vsekakor postane vprašljiva tudi sama žalna slovesnost, posvečena žrtvam, pripadnikom domobranske in ustaške vojske, ki so jih Angleži leta 1945, potem ko so ti ljudje pobegnili iz Hrvaške, izročili partizanom. Na milost in še bolj na nemilost.

  • V labirintih politične prevzetnosti

    Koalicijski politični vrh po pol leta delovanja slovenske vlade od jesenskih volitev 2018 je izzvenel v krovni oceni prvega ministra. Ni političnih razlogov, da ne bi nadaljevali svojega dela, kakršnokoli je že. Komična, toda hkrati pravilna ocena stanja, ki je Marjana Šarca zavihtela na vrh politične popularnosti. To je tudi največji politični uspeh prve manjšinske vlade, njena ekonomska plat je veliko skromnejša. Še najmanj je pokazala na področju strateških razmislekov in možnih sistemskih sprememb. Šarčeva vlada je za zdaj uspešnejša na političnem kot na ekonomskem področju. Toda sodobni uspeh politike se meri in ocenjuje prav z njo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kolumna

    Mehurčki počijo

    Ob sprejemanju proračuna je bilo napeto, končalo pa se je srečno s parafo o sodelovanju med koalicijo in Levico. Proračun je pozitiven dokument: res lovi različna ravnotežja, scela pa pomeni – prvič po krizi 2008 – zasuk k večji socialnosti. Koalicija je z njim postala družbeno koristnejša. Napetosti v njej pa se nadaljujejo, zdaj je za to poskrbela Židanova SD z odlaganjem podpisa že parafiranega sporazuma z Levico.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Pamflet

    Javni razpisi kot leglo kriminala

    Štrajk šolarjev zaradi uničevanja planeta je logičen. Nove in nove generacije bodo pač najbolj izkusile dediščino uničenja okolja. Devastacija nekoč plodne zemlje, vodnih virov in zraka bo v sedanjem tempu iz desetletja v desetletje bolj apokaliptična. Toda pri protestih bi človek pričakoval nekaj konkretnosti. Skrb nasploh je lepa reč, toda v ničemer zavezujoča. Kdor se bori za ohranitev okolja, ta poskoči ob ljubljanskem projektu, ki napeljuje kanal odpadnih voda prek osrednjega vodnega zajemališča v Klečah. Torej, bomo videli prizor nekaj tisoč mladih, ki pred mestno hišo besno zahtevajo od župana Zorana Jankovića, da nemudoma ustavi za prihodnost zlovešči projekt???

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Dva leva

    Nevidni tretji

    »In zelo me je zmotilo, da je poročilo, namenjeno osebno premierju Šarcu, takoj prišlo do medija, ki je o tem največ pisal. Revija Reporter je nemudoma objavila detajle poročila, razpolagali so celo s fotografijo tistega dela poročila, ki govori o obdobju in plačanem znesku. Treba je povedati, da je poročilo, namenjeno predsedniku vlade, vsebovalo podatke, ki so davčna tajnost.«
    —Peter Vilfan v pogovoru za Večer (5. 3. 2019)

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Pahorjev novi zdrs

    Šestega septembra 1930 so bili zjutraj ob 5. uri in 43 minut po končanem 1. tržaškem procesu na gmajni pri Bazovici ustreljeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, predstavniki slovenske zamejske antifašistične organizacije Borba. Rehabilitacija štirih antifašistov je že dolga leta želja slovenske zamejske skupnosti, saj so jih obsodili mimo (sicer vprašljive) takratne fašistične zakonodaje, ki je smrtno kazen predvidevala za tiste, ki bi ogrozili življenje kralja, kraljice, princa prestolonaslednika ali ministrskega predsednika. Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ni bilo nikoli dokazano sodelovanje v teh dejanjih, ni pa dvoma, da so bili zelo aktivni, sicer ilegalni nasprotniki fašističnega režima, ki se je takrat že grobo znašal nad Slovenci na Tržaškem. Vsi dosedanji poskusi rehabilitacije štirih za slovensko skupnost nedvomnih junakov boja zoper fašizem so bili neuspešni.