• N'toko

    N'toko

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Žive meje

    Neprepričljiva ideja Evrope

    Ne bom izgubljal besed o tem, kako groteskna, banalna in duha ubijajoča so politična soočenja pred evropskimi volitvami. To že veste. Veste tudi, da so spremljajoče hipermotivacijske »Pejte volit!« kampanje ponižujoče do ljudi in jih kvečjemu odbijajo od sodelovanja. Vso to predvolilno bedo opazujemo že leta. A v nasprotju s prejšnjimi volitvami se je letos vendarle nekaj spremenilo: zgodil se je vzpon skrajne desnice, ki je Evropejcem ponudila novo razlago sveta. Evropski liberalni tehnokrati, ki so doslej veljali za kredibilne voditelje evropskih institucij, so prisiljeni prvič po dolgem času spet iskati besede, s katerimi bi ljudi navdušili za svoje ideološke projekte. Bolje bi bilo, če bi bili tiho. Njihovi klavrni manifesti so namreč razodeli vso bedo unije in tudi številne evropsko usmerjene levičarje napolnili z dvomi. Naj gre za Macrona, Junckerja, Verhofstadta ali katerega izmed naših domačih evrofilov, v svojem »približevanju ljudem« vsi razkrivajo, da pravzaprav pristajajo na tri temeljne predpostavke desnih populistov. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Hrvaška

    V iskanju Evrope

    Nemška kanclerka se je tik pred evropskimi volitvami odločila obiskati slabega, nevzgojenega učenca, ki ga mirno lahko prištejemo k še slabšim vzhodnoevropskim šolarjem iz nekdanjega komunističnega bloka, pretirano podžganim s sebičnim nacionalizmom. Ob zatonu politične kariere očitno ni več pozorna, kam jo zanese pot, in tako je prišla na obisk k hrvaškim desničarjem, da bi izrazila zadovoljstvo z vsesplošnim napredkom države. To se je zgodilo točno na dan, ko je hrvaška vlada poslala v stečaj ladjedelnico Uljanik, tako da bo gospa Merkel prav kmalu lahko k sebi vzela 1200 ponižanih delavcev. Kot poslušno in poceni delovno silo. Eh, če te pred bližajočimi se volitvami podpre Merklova, ti greben še bolj zrase, poleg tega postane jasno tudi, kako malo možnosti (ali sploh nobenih) ima levica v teh krajih, v takšnem okolju. Pa vendar je tale Merklova prava zajebantka, ker kako bi ji sicer prišlo na misel, da bi prav s hrvaškim premierom razglabljala o pošasti nacionalizma, ki zdaj uničuje Evropo in njene vrednote in proti kateri naj bi se skupaj borila. Kakor da ne ve, da se je izkrcala v mračni močvari, ki ji vladata ksenofobični nacionalizem in prezir do vseh vrednot, na katerih naj bi bila utemeljena Evropa. Več

  • Plače

    Plačni sistem javnih uslužbencev je postal predmet paradoksalnih sistemskih protislovij in političnih preigravanj. Po desetih letih je sistem pred svojim samodejnim zlomom. Izredna seja državnega zbora sredi maja 2019 je zgolj dokaz, da politiki pri tem še vedno ne razumejo skoraj ničesar. Slovito Virantovo plačno reformo je postavila prva Janševa vlada, danes pa se ji prva odpoveduje. Šarčeva vlada nasprotno brani temelje sistema, ki postaja zgolj papirni tiger. Političnim bitkam za to oslovo senco ni videti konca. Enotni plačni sistem je največji Janšev socialistični projekt, ki ga danes branijo njegovi goreči nasprotniki. Ne eni ne drugi ne dojamejo, da sedanje anomalije niso napake, temveč sistemska protislovja. Zato rešitev ni reforma sedanjega plačnega sistema v javnem sektorju, temveč njegova opustitev. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kolumna

    Boljša, a kriva

    Steve Bannon, nekdanji Trumpov strateg, ki se klati po Evropi in povezuje skrajno desnico, je nedavno rekel: »Po volitvah bo Bruselj vsak dan Stalingrad.« No, tako hudo najbrž ne bo, drugače pa – populisti in skrajna desnica bodo močnejši, a politična sredina bo ohranila prevlado, morala pa se bo pregrupirati. EU ostaja v resnih težavah – brexit, gospodarska negotovost, migranti, nacionalizmi, razvojne razlike med članicami, trumpovska Amerika … Politični prostor se še naprej spreminja, najočitneje z vzponom populistov in ekstremistov ter nazadovanjem sredinske politike. Prav ta sredina (konservativci, socialdemokrati, liberalci …), že desetletja na oblasti, je Unijo postopoma spravila v večdimenzionalno krizo. Nič ne kaže, da bo po volitvah drugačna, dovolj je pogledati favoriziranega Junckerjevega naslednika Webra. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Pamflet

    Prekratki medij

    Teden pred evropskimi volitvami je imel predsednik vlade Marjan Šarec govor na spominski komemoraciji v Renčah, kjer so se spomnili padlih partizanov v bojih z nemškim okupatorjem leta 1944. Potem ko je čas druge vojne razširil z nekaj aktualnimi konfrontacijami v EU, je zaključil z besedami, da bo Slovenija vedno na pravi strani zgodovine. -??? Se torej postavlja kot Mojzes, ki vodi izvoljeni narod, ki je etično, napredno in pragmatično zmeraj na zveličavnem položaju. Trditi, da lastna država je in zmeraj bo na pravi strani …, je pretenciozna oblika hvalospeva, ki implicira, da živimo v najboljši državi na svetu. V resnici déjà vu, enako je 35 let pripovedoval množicam nekdanji predsednik Tito. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Dva leva

    Nova Evropa

    Kdo je govoril in izrekel takšne kvalifikacije Evrope? Nove Evrope. Lahko bi bil kdorkoli. Recimo Orbán, Janša, Salvini, Grims, Le Penova, Zver, Strache ... Morda Trump? No, Trump težko, je prebutast za tako kompleksne misli in sporočila. Vsekakor nobeden od naštetih. Že leta 1942 je te in podobne stvari govoril dr. Joseph Goebbels. Tisti Goebbels, ki je bil, kar je splošno znano, med letoma 1933 in 1945 minister za ljudsko prosvetljevanje in propagando (Reichsminister für Volksaufklärung und Propaganda). Bil pa je še kaj več. In prav tisto več ga je definiralo kot konceptivnega ideologa nove Evrope. Namreč, bil je tudi predsednik kulturne zbornice (RKK – Reichskulturkammer), ki je bila med drugim zaslužna za organsko (korporativno) vez med tiskom ter radijskim in filmskim medijem, vez med disciplino telesa in duha, ter raz/ločitev med pravo in izrojeno umetnostjo ... A strateška sinhronizacija (gleichschaltung) navznoter je hkrati pomenila akcijsko povezavo navzven. Povezavo v novo Evropo združenih partikularnih nastavkov, v dominacijo skupne ideje ekskluzij. No, resnici na ljubo, nacizem ni prvi izrekel krilatice nova Evropa. Pred njim je denimo enak pojem ob izteku prve svetovne vojne uporabil Čeh Masaryk (Nová Evropa. Stanovisko slovanske, 1918/1920). A iz prav nasprotnih motivov in za prav nasprotne cilje: umik, pobeg slovanske srednje Evrope iz germanskega objema. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Nad breznom

    »Nikoli ne padeš v isto brezno. Zato pa vsakič padeš na enak način, napol smešen, napol zgrožen.« To so besede iz zaključnega odstavka izjemne in pretresljive knjige Dnevni red Érica Vuillarda (Beletrina, 2019), ki v počasni človečnosti, normalnosti, mirnem toku in zato neizmerni grozljivosti opisuje uvod v drugo svetovno vojno. A naj bo ta zaključni stavek le izhodišče. Več