Limited Edit111ons, gledališče Glej, Ljubljana

Nekoliko drugačna razstavna platforma Limited Edit111ons, v okviru katere za en dan razstavijo eno umetniško delo priznanega ali uveljavljajočega se vizualnega umetnika in ga po dostopni ceni 30 evrov ponudijo v stoenajstih izvodih, praznuje prvo obletnico. Piera Ravnikar in Irena Silić sta v tem času predstavili Zoro Stančič, Petro Varl, Meto Wraber, kolektiv Zek, Marka Požlepa, Natana Escua, Matijo Medveda in Polono Pačnik, zdaj pa je na vrsti ilustratorka Mina Fina, ki jo poznamo tudi kot članico oblikovalske skupine Ee in avdio-vizualnega kolektiva Your Gay Thoughts.

Nabrito!

Pred dobrimi tremi leti, ob zadnjem obisku britanskega dvojca Lamb, smo ugotavljali, da producenta Andyja Barlowa in pevke Lou Rhodes nikakor ne gre odpisati, tokrat pa sta poskrbela, da ju ne bomo pozabili nikoli. Na torkovem koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška smo se nedvomno ponovno zaljubili v zasedbo, katere glasbo krojita izvirnost in drugačnost.

Rokavička, stekleni atrij Mestne hiše, Ljubljana

Njena babica je priznana ilustratorka Marlenka Stupica, njena mama je bila prav tako priznana ilustratorka Marija Lucija Stupica, Hana Stupica pa je kljub mladosti, kot kaže, že tretja generacija izjemnih ilustratork iz rodbine Stupica. Že za svojo prvo slikanico Rokavička je namreč prejela najvišje stanovsko priznanje – na zadnjem Bienalu slovenske ilustracije so ji konec lanskega leta podelili veliko nagrado Hinka Smrekarja. Nagrajene originalne risbe za znano ukrajinsko ljudsko pravljico o dedku, ki je sredi hude zime izgubil rokavičko, potem pa so se vanjo naselile miška, žabica, zajček, lisica, volk, merjasec in medved, si zdaj lahko ogledamo še v živo.

Tomaž Lavrič: Evropa, Galerija EPEKA, Maribor

Mladinin sodelavec, izjemni domači stripar in karikaturist Tomaž Lavrič, je svoj strip Evropa, balkanski road-movie hitrega tempa in filmske akcije, trdega nasilja in trpkega humorja, v albumski obliki prvič objavil leta 2003 pri francoski založbi Glenat. Črno-belemu stripu je pozneje dodal barve in integralno barvno različico smo dočakali septembra lani. Zdaj pa si celoten strip v barvah lahko preberete tudi na stenah Galerije EPEKA, kjer bodo na ogled originalne Lavričeve stripovske table za Evropo. Nujna poslastica za stripoljubce.

Uroš Abram: Požrešnost, Galerija Fotografija, Ljubljana

Še en Mladinin sodelavec, kreativni fotograf in fotoreporter Uroš Abram, pa razstavo pripravlja v ljubljanski Galeriji Fotografija. Njegove prejšnje umetniške projekte so najbolj zaznamovale fotografije, narejene z usti, in tudi tokrat bo pokazal kakšno, sicer pa črpa iz svojega fotoreporterskega dela – z vsemi fotografijami, narejenimi v treh mesecih, in bilo jih je res ogromno, je namreč polepil svojo kuhinjo in to poplavo podob obravnaval v kontekstu požrešnosti. K razmišljanju o tem, kako hiperprodukcijo vizualnega doživlja sam in kam nas le-ta pelje, ga je spodbudila švedska založba The New Heroes and Pioneers, ki je lani k sodelovanju povabila sedem mladih avtorjev in vsakemu prepustila obravnavo enega od smrtnih grehov. Knjiga izide še ta mesec.

Jazz s komičnimi elementi

Antonije Pušić, bolj poznan kot Rambo Amadeus ali samooklicani »svetovni mega car« (po novem je pridevnik »mega« sicer zmanjšal v »kilo«), je zagotovo ena izmed bolj domiselnih osebnosti nekdanje jugoslovanske glasbene scene. Že v daljnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zaslovel kot izvrsten glasbenik in tekstopisec ter s svojimi bridkimi, večinoma satiričnimi besedili najprej zarezal v pore tedanje jugoslovanske družbe, po njenem nenadnem razpadu pa se je znašel v divjih vodah tranzicije. Tako kot vsi mi.

Festival Literature sveta – Fabula, več lokacij, Ljubljana

Tudi letos bo festival Literature sveta – Fabula k nam pripeljal štiri tuje pisateljske goste, katerih prevodi so izšli pri založbi Beletrina, zdaj pa jim bo občinstvo lahko prisluhnilo na pogovorih v Klubu Cankarjevega doma. Ob odprtju festivala bodo domači bralci lahko spoznali življenje in delo avtorice Janice Galloway ter avtorjev Clémenta Bénecha, Stefana Hertmansa in Georgija Gospodinova. Med bero letošnjega bogatega programa izpostavimo še dogodek, ki bo 3. marca v ljubljanski Drami: tam bodo domače filozofske zvezde Mladen Dolar, Alenka Zupančič in Slavoj Žižek govorile o laži, ki je tudi fokus letošnjega festivala.

Cenzurirani internet, Aksioma – Projektni prostor, Ljubljana

Nizozemski umetnik Constant Dullaart je pripravil instalacijo, ki se ukvarja z neizpolnjeno obljubo zgodnjega interneta o prostem globalnem kroženju informacij. Umetnik bo v popolnoma zatemnjenem prostoru razstavil zastave držav, ki so se na podlagi poročila Reporterjev brez meja, spodbujevalcev svobode obveščanja in tiska, znašle na seznamu »sovražnikov interneta«. Na sredino prostora, obdanega z zastavami, pa bo postavil tudi predelan usmerjevalnik in obiskovalcem omejeval dostop, s čimer bo imitiral cenzurirano spletno okolje, ki ga obiskovalci lahko obidejo le z spretnimi manevri.

Saudade, Kulturni center Tobačna 001, Ljubljana

Ena najzanimivejših domačih vizualnih umetnic Meta Grgurević je svoje izrazno sredstvo našla v kompleksnem prepletu kinetičnih mehanskih objektov in večmedijskih postavitev. Tudi tokrat, ko v razstavnem projektu Saudade raziskuje specifično emocionalno stanje, ki ga morju in glasbi zapriseženi Portugalci označujejo s saudade. Projekt je torej spletla okrog skupka čustev, povezanega z dogodki in izkustvi iz svoje preteklosti. »Ti so ji nekoč vzbujali srečo, v sedanjosti pa odzvanjajo z veseljem in sočasnim upanjem na ponovno občutenje, a z zavedanjem, da je to morda nemogoče,« so zapisali organizatorji razstave.

Šola veteranske vitalnosti

Ibadan, tretje največje nigerijsko mesto, nekje sredi šestdesetih let. V zgodnjih jutranjih urah Fela Kuti, ki se je ravno vrnil iz Londona, v hotelu Independance pije sok in pozorno posluša nastop malce mlajšega, a že povsem uveljavljenega glasbenika. Njegov trik: bolj tradicionalne lokalne sloge, kot je highlife, je mešal z zvokom cvetočega povojnega kapitalizma, z ameriškim soulom in R & B-jem. Če je Fela Kuti oče afrobeata, je Orlando Julius njegov boter ali stric.

Vidna sporočila: Nenad Cizl, Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava enega najzanimivejših mladih ilustratorjev in oblikovalcev vidnih sporočil, Mariborčana Nenada Cizla. Prvič je na enem mestu na ogled del njegovega bogatega portfolia – izbor celostnih grafičnih podob, plakatov, logotipov, del za kulturne dogodke in oglaševalske akcije. Ko si napasete oči na Cizlu, obvezno nadaljujte pot proti Cankarjevem domu, v tamkajšnjem prvem preddverju svoja dela pod imenom Heksenšus namreč razstavlja še šest avtorjev mlajše generacije ilustratorjev in oblikovalcev, Ana Baraga, Jure Kožuh, Luka Seme, Tanja Semion, Anja Šlibar in Aljaž Vindiš.

Peti element, galerija Jakopič, Ljubljana

V Galeriji Jakopič se bo z razstavo Peti element predstavil Marko Modic, eden pomembnejših umetnikov srednje generacije v Sloveniji, ki je v zadnjem obdobju več razstavljal v tujini kot doma. Gre za pregledno fotografsko razstavo, ki bo predstavila njegov obsežni opus treh desetletij in je obenem povabilo v avtorjev široki imaginativni in pogosto nadrealistični svet, kjer za videno ni logičnih razlag, izvablja pa intenzivna doživetja. Da bi se le zavedeli življenja okoli nas, za katero smo že davno postali brezbrižni in slepi.

Razstava nadobudnih

Čeprav se nad domačo koncertno ponudbo niti ne moremo pritoževati, si mnogi glasbeni entuziasti že dolgo želijo, da bi v Sloveniji končno dobili večji indie festival. Te želje so se jim deloma izpolnile prejšnji teden, ko je glasba med sredo in petkom povsem okupirala dogajanje na relaciji Kino Šiška–Metelkova–K4. Želja se jim je le deloma izpolnila zato, ker ni šlo za običajen glasbeni festival z odmevnimi bendi, temveč za festival, na katerem so priložnost dobili za zdaj (medijsko) še precej spregledani ustvarjalci.

Gibanica, več lokacij, Ljubljana

Bienale slovenske sodobne plesne umetnost Gibanica se bo začel s posvetom in filmi, posvečenimi delu priznane plesalke in koreografinje Ksenije Hribar. Na festivalskem programu je tudi diskusija o koreografskih praksah z izjemno zanimivima gostjama – teoretičarko dr. Bojano Kunst in umetnico Paulo Caspão, od aktualnih plesnih produkcij domačih plesalcev pa bo med drugim moč videti predstave Hit (Matej Kejžar), Sezona lova (Milan Tomášik), Za Juliana Mer-Khamisa (Jurij Konjar), Okus tišina vedno odmeva (Irena Tomažin), Druga svoboda (Leja Jurišić, Teja Reba), Kaj če (Maja Delak) ...

Kinosloga, Retrosex, Kinodvor, Ljubljana

Še ne veste, kaj bi počeli na valentinovo? V nekdanjem pornografskem kinu Sloga, zdaj Kinodvoru, pripravljajo noč erotičnega filma. Za zvezdniško uverturo bo ob 19.00 poskrbel starorimski spektakel Kaligula, najdražji pornografski blockbuster vseh časov. Temu ob 21.30 sledi najdražja nemška trdoerotična produkcija, radoživ in razkošen kostumski epos o dekadenci na dvoru ruske carice Katarina in njeni ljubimci. Za finale pa bo ob 23.30 poskrbela Dvojna agentka 73, kultni »breasterpiece« velike dame ameriškega grindhousa Doris Wishman. Žgečkljiv večer, ki sovpada s pustom, se bo zaključil v Kinodvorovi galeriji, v Aftersexu, ki nastaja v sodelovanju z Radiem Študent; nastopili bosta didžej gosdpodarica Cica Mica in vidžej doktorica Linx.

In če se motim?, Hiša kulture v Pivki, Pivka

Vesna Bukovec bo predstavila produkcijo risb iz zadnjih pet let. Na njih na kritično-humoren način obravnava zagate posameznikov ob številnih potrošniških, identitetnih, poklicnih in političnih izbirah, ki jih ponuja današnji čas. V izhodišču je prevpraševanje različnih življenjskih situacij, ki se nam zdijo samoumevne. »V sporočilnosti mojih del je vedno prisoten dvom v to samoumevnost, ki jo hkrati tudi ironično sprevračam. Seveda pa je dvom prisoten tudi ob sprejemanju lastnih ustvarjalnih odločitev in preprečuje pozicijo, s katere bi lahko vzvišeno moralizirala. Od tod tudi naslov razstave: In če se motim?« pravi avtorica. Na ogled do 27. februarja.

Za vedno jazz

Cvek raku so organizatorji poimenovali dobrodelni koncertni dogodek, izkupiček katerega bi bil namenjen Boštjanu Cveku, dolgoletnemu organizatorju priznanega jazzovskega festivala Jazz Cerkno, in ki naj bi mu pomagal premagati hudo bolezen. Vabilu, naj stopijo na oder, so se odzvali vidni predstavniki slovenske glasbene scene in s tem poskrbeli ne le za to, da bi dobrodelni koncert lahko uspel, temveč tudi za izraz iskrene tovariške (ja, tovariške!) in solidarne skrbi za sočloveka, ki je iz Cerknega in okolice vsako leto naredil prestolnico jazza in improviziranih godb.

Prešernov dan, kulturne ustanove po vsej Sloveniji

Osmi februar je dan, ko slavimo slovensko kulturo, in dan, ko se spominjamo najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slovenski kulturni praznik pa je v zadnjih letih postal tudi priložnost, da kulturniki izrazijo nezadovoljstvo glede ravnanja s kulturo v državi. Kako bo s tem letos, bomo videli v nedeljo, ko bodo celotno državo zaznamovali tudi številni kulturni dogodki in prireditve. Vstop v muzeje in galerije bo tisti dan brezplačen, brez vstopnine pa bodo na ogled tudi nekateri koncerti, gledališke predstave, projekcije nekaterih filmov ...

Stvari, ki smo jih imeli radi, Centralna postaja Ljubljana

Brata Darko in Marko Miladinović sta projekt JUS (Jugoslovanski standard), ki vključuje grafike na temo kultnih jugoslovanskih tehničnih proizvodov, oblikovanih in izdelanih med letoma 1950 in 1990, uspešno predstavila že v Sarajevu, zdaj pa je na vrsti Ljubljana. Grafike si bomo lahko ogledali na razstavi z naslovom Stvari, ki smo jih imeli radi in ta bo nekakšen časovni stroj ali pa vizualna in emocionalna retrospektiva bivanja v stari Jugi. Pripovedovala nam bo zgodbo o času, generaciji in življenju, ki se je odvijalo v tem okolju. Nostalgijo nad nekaterimi že zdavnaj izgubljenimi rečmi, ličnimi tehničnimi predmeti, gremo lahko zganjat v ljubljanski lokal Centralna postaja.

Zastave – Mož – Slepota, Mala drama, Ljubljana

Krstna uprizoritev priredbe Zastave – Mož – Slepota, ki jo je po igrah Vitomila Zupana Atentator in kralj, Črvi in Bele rakete lete na Amsterdam pripravil režiser Mare Bulc (dodal pa jim še pesmi Slepota, Mož in Zastave iz Zupanove zbirke Polnočno vino, ta je nastala v istem obdobju kot omenjene igre), v jedro postavlja tri Zupanove umetnike: pesnika iz Črvov, pisuna iz Raket in komedijanta iz Atentatorja. Njihove zgodbe se izrazito navezujejo na današnji čas in režiser ne skriva želje po komentiranju aktualnega dogajanja v državi.

Nova galaksija ali črna luknja?

Wanda & Nova deViator, glasbeno-plesni projekt dveh vsestranskih umetnikov, plesalke Maje Delak in glasbenika Luke Prinčiča, je pred dvema letoma presenetil domačo kritiško javnost z albumskim prvencem Pacification, na katerem sta zbrala svoje intermedijske performanse.

Ima se. Može se. Nema se. Gleda se., UAUU, Ljubljana

Na Gosposvetski 7 v Ljubljani je konec preteklega leta zaživel Univerzalni atelje uličnih umetnosti (UAUU). Gre za plac, ki ga je zasedlo sedem prijateljev, rokodelcev, umetnikov in kreativcev ter ga preuredilo v svoj atelje, hkrati pa so v njem vzpostavili tudi galerijo, ki pozornost namenja avtorjem s področja ilustracije, grafike, grafitarstva, fotografije, arhitekture, oblikovanja in programiranja. Prvo razstavo so odprli že ob otvoritvi prostorov in na njej predstavili dela množice mlajših ustvarjalcev, ki jih poznamo z ulice in drugih urbanih kontekstov, med drugim tudi naših vidih grafitarskih klanov 1107, ZEK Crew in Egotrip. In ko bodo razstavo ta petek ob 19. uri v velikem slogu zaprli, bo mogoče razstavljena dela tudi kupiti.

Čas za improvizacijo, Kinodvor, Ljubljana

Dokumentarni film Čas za improvizacijo Tine Lešničar in Janeza Stucina pod drobnogled postavi osem ustvarjalcev domače jazzovske scene. Jazz je njihova ljubezen. Tako zelo, da so se zanj pripravljeni odpraviti na konec sveta. Z njimi se potikamo na Dunaju, v Amsterdamu in New Yorku ter jih spremljamo na njihovi poti iskanja mesta v glasbi z obrobja. Nastopajo: Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matković, Nikola Matošić, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay Iyer, Doug Hammond, Jason Moran, Damion Reid, Joe Sanders, Nasheet Waits, Reggie Workman.

Skice iz Amerike, galerija Vžigalica, Ljubljana

Fotografa Boštjan Puclja poznamo kot ustvarjalca, ki deluje na križišču konceptualne in klasične dokumentarne fotografije. To velja tudi za njegov zadnji avtorski projekt Skice iz Amerike, ki je pred dvema letoma nastal na poti po nostalgični cesti Route 66. Cesta, ki je v preteklosti navdihovala kultne filme in literarne klasike, je s svojimi toposi postala osrednji motiv njegovega v več sklopov razdeljenega, vendar vsebinsko povezanega projekta. Na ogled do 22. marca.

Intimno, neposredno in iskreno

Po sodelovanju v uspešnem pop duetu Gušti in Polona, ki je v slovenski radijski eter izstrelil lepo število hitov, se je pevka Polona Kasal odločila za samostojno pot, ki se bistveno razlikuje od njenega prejšnjega delovanja. Njen samostojni prvenec Na cesti, ki je izšel tik pred koncem leta 2013, je bil resnično presenečenje za njene oboževalce, a tudi za glasbene kritike, ki so njeno novo zvočno podobo pospremili z navdušenjem.

Jazzovski potep

V Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani bo v torek, 27. januarja, nastopil domači saksofonist, aranžer in skladatelj Lenart Krečič. Svoje vrline, tako kompozicijske kot izvajalske, bo pokazal z Big Bandom RTV Slovenija. V jazzovskem duhu pa bodo tudi v Kinu Šiška. V sredo, 28. januarja, bodo glasbeniki, med drugim tudi Demolition Group in Dan D, s špilom podprli obolelega Boštjana Cveka, vodjo odličnega festivala Jazz Cerkno. Naslednji dan, 29. januarja, pa se bo tam zgodil dvojni koncertni večer; svetovno uveljavljena slovenska jazz glasbenika in skladatelja Zlatko Kaučič in Milko Lazar bosta najprej predstavila album Ena, nato pa navihana Kaučičeva grupacija Kombo B še novi album Hramo.

Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana

Verjetno največjega gledališkega projekta sezone, krstne uprizoritve dramatizacije Homerjeve Iliade, se je lotil režiser Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jure Henigman, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Gregor Luštek, Zvezdana Novaković, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, pa tudi, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, in ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi. Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.

Nova umetnost in narava, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana

V atriju Narodnega muzeja Slovenije gostuje mednarodna razstava, ki obiskovalcem ponuja vpogled v prevladujočo vlogo, ki jo je v obdobju art nouveau imela narava. Ob koncu 19. stoletja, s pohodom fotografije in odkritjem mikroskopa, so nove iznajdbe močno vplivale na umetnost, tako je ta začela upodabljati znanstvene podobe, ki so bile nekoč očem nevidne. Valovite linije, ki sledijo naravi, najdemo v grafičnem in predmetnem oblikovanju, pa tudi v arhitekturi. Med domačimi predstavniki tega gibanja omenimo Jožeta Plečnika (na fotografiji je detajl »njegove« Vile Langer), ki ga je secesija zaznamovala predvsem v zgodnjem obdobju.

Aktivizem vs. psihedelični jazz

Po bogatem decembrskem dogajanju na domačem glasbenem prizorišču, ki je zmoglo zadovoljiti precej širok nabor poslušalcev, tako na začasnih kot stalnih odrih, se po kratkem novoletnem premoru začenja nova koncertna sezona. Sploh za domače glasbenike se zdi, da so že dobro v pogonu, zato ne preseneča, da so v naši največji kulturni instituciji, Cankarjevem domu, te dni predstavili dve novi domači plošči. Prvo je izdal kantavtorski dvojec Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, drugo najnovejša inkarnacija legendarne ljubljanske skupine Lolita.

Wanda & Nova deViator, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Čaka nas tudi predstavitev nove plošče ARP 339 domačega glasbenega dvojca Wanda & Nova deViator, v katerem delujeta vsestranska umetnika Maja Delak in Luka Prinčič. Plošča je nastala na podlagi njunega kritiško dobro sprejetega prvenca z naslovom Pacification (Kamizdat, 2013), njen zvok pa sta dogradila in nadgradila še s performansom v živo. Premieri, ki se bo zgodila v četrtek, 22. januarja, ob 20. uri bo sledila ponovitev v petek, 23. januarja, ob isti uri. Obeta se torej dvojni večer postapokaliptičnega elektrofunka s prepletom plesa in intermedijskih umetnosti.