Rojstni dan Radia Študent, Metelkova mesto, Ljubljana

Za svečani 46. rojstni dan Radia Študent, enega redkih, če ne edinega res drugačnega slovenskega radia, lahko za enotno ceno deset evrov obiščete vse klube na Metelkovi v Ljubljani. Celonočno radioaktivno dogajanje se bo ob 19. uri začelo v Celici, kjer bodo ob živi glasbeni spremljavi pripovedovali pravljice. V Gromki bodo nastopili veterani domačega podzemlja Deca debilane in frišni nažigači HillbillyWithAChainsaw. V Gala hali bodo novo ploščo predstavili domači stoner rockerji Broken Lock. V Menzi pri koritu bomo lahko denimo ujeli eksperimentalni primorski trio MeduzaleM, v Chanell Zeru pa prisluhnili elektronskemu projektu Gašperja Letonje Warlord Chipmonk. Razni didžeji bodo dogajanje pospremili v rano jutro.

Jurček in trije razbojniki, Mini teater, Križevniška 1, Ljubljana

Jurček in trije razbojniki, parodija za marionete v štirih dejanjih Alenke Gerlovič, ki je nastala v režiji Roberta Waltla, je rekonstrukcija lutkovne predstave predstave iz časa druge svetovne vojne in jo bodo odigrali z originalnimi lutkami. S predstavo, ki jo prevevata optimizem in humor, bodo obeležili sedemdesetletnico ustanovitve partizanskega lutkovnega gledališča pri nas, vpogled v katerega bomo dobili tudi s pomočjo razstave, naslovljene Slovenske partizanske lutke.

Barbarstvo muk, Kazemate, Ljubljanski grad

Novoveške mučilne naprave, orodja in pripomočki, ki so jih od 16. do 18. stoletja uporabljali za doseganje priznanja krivde, pa tudi pri kaznovanju ob ugotovljenih kaznivih dejanjih, razkrivajo čas krutih kazni v evropskih mestih. Tudi Ljubljana ni bila izjema. Preiskovalni postopki so potekali za zidovi ljubljanske Tranče, sramotilne kazni so se izvrševale pred mestno hišo, tam so stali sramotilni steber, kletka in klop, na Friškovcu pa so bile vislice. Razstavni eksponati, rekonstruirani na podlagi različnih dokumentov, nas opominjajo, da dandanes tovrstne prakse še zdaleč niso zgolj usedlina neke daljne preteklosti.

Ko občutek za čas izgine ...

Ko dobri dve uri nista dovolj ne občinstvu ne bendu, potem je bolj ali manj jasno, da je bil koncert dober.

Hommage à Picasso, Lendavski grad

Priložnost za vpogled v dela velikana svetovne likovne umetnosti Pabla Picassa, in to iz njegovih različnih umetniških obdobij, se ponuja na Lendavskem gradu. Tam so v preteklosti že predstavili denimo Goyeva in Rembrandtova dela, zdaj pa gostijo štirideset Picassovih originalnih grafičnih del (jedkanice, akvatinte, litografije, lesoreze in linoreze) in več kot sedemdeset originalnih grafičnih del drugih svetovno priznanih umetnikov dvajsetega stoletja (Joan Miró, Andy Warhol, Victor Vasarely, Frank Stella, Antoni Tápies, David Hockney, Roy Lichtenstein, Joseph Beuys, Henry Moore, Hans Hartung, Robert Rauschenberg …). Čas za umetniški potep.

Nina Kraviz, Ambasada Gavioli, Izola

Otroci techna! Moskovska didžejka, producentka in pevka Nina Kraviz, ki se je v razmeroma kratkem času zavihtela med klubska zvezdniška imena, prihaja na slovensko obalo. Glasbenica z izrednim občutkom za atmosfero, njen prvenec pred tremi leti so številni recenzenti uvrstili med najboljše elektronske albume zadnjih let, bo nastopila v izolski Ambasadi Gavioli. Obeta se eno tistih pomladnih džuskanj, o katerem se bo še dolgo govorilo. Na glavnem ‘flooru’ bo mogoče slišali še denimo angleškega techno mojstra Alana Fitzpatricka in italijanskega Marca Faraoneja.

Ostržek, Lutkovno gledališče Ljubljana

Zgodba o Ostržku, lesenem fantiču, ki ga je pustolovski duh gnal v številne dogodivščine, že skoraj sto petdeset let pomeni neusahljiv vir navdiha za filme, likovna dela, gledališke predstave, stripe ... Tokrat bo skozi senčno gledališče, ročne lutke, marionete in naglavne maske zaživela na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana. Zgodbe, ki je nekoč doživljala kritike zaradi svoje vsebinske predrznosti, v času permisivne vzgoje pa jo lahko razumemo kot svojevrsten »vzgojni manifest«, se je kot režiser in avtor likovne podobe lotil Silvan Omerzu.

Nekakšna vaja znanega benda

Kaj pričakovati od koncerta na elitnem koncertnem prizorišču v glavnem mestu, še zlasti potem, ko je zvezdnik večera ustvaril velik medijski pomp, malo zaradi izvrstnega zadnjega albuma, malo pa tudi zaradi svoje karizme?

Primeri smeha v umetnosti, Mesta galerija Ljubljana

Zakaj, kako, čemu, na kakšne načine in koliko se v likovni umetnosti pojavljajo podobe, ki lahko izzovejo smeh, je eno od vprašanj, s katerim se pozabava skupinska razstava Primeri smeha v umetnosti. Ta tematsko in konceptualno nadaljuje začrtano raziskovanje različnih čustvenih in čutnih stanj (leta 2013 je bila v isti galeriji prva takšna razstava, Fragmenti sreče v umetnosti) v sodobni slovenski likovni umetnosti. Svoja dela na ogled postavljajo Miha Vipotnik, Silvester Plotajs Sicoe, Vladimir Leben, Barbara Jurkovšek, Izar Lunaček, Iztok Sitar, Manca Juvan in Matjaž Rušt.

Exodos, več lokacij, Ljubljana

V drugi polovici aprila bo gledališke odre v prestolnici znova zasedel Exodos – eden izmed najstarejših festivalov sodobnih odrskih umetnosti v Sloveniji. Tokratni, 19. festival v fokus postavlja Afriko, pri čemer ne skuša predstaviti preseka stanja današnje afriške uprizoritvene umetnosti, temveč poskuša vzpostaviti nekakšen »afropolitanski« kontekst, kakršnega danes najdemo v afriških metropolah. V petih dneh se bo zvrstil pester festivalski program, sestavljen iz plesno-gledaliških predstav, koncertov, fotografskih razstav, predavanj, pogovorov, delavnic, filmov in bazarja.

Noordung: 1995–2015–2045, Ksevt, Vitanje

Dunja Zupančič, Dragan Živadinov in Miha Turšič so 20. aprila 1995 ob 22. uri skupaj s štirinajstimi igralkami in igralci (Milena Grm, Mateja Rebolj, Romana Šalehar, Maruša Oblak, Marinka Štern, Mojca Partljič, Iva Zupančič, Damjana Černe, Uroš Maček, Mario Šelih, Marko Mlačnik, Robert Prebil, Borut Veselko, Jonas Žnidaršič) uprizorili gledališki biomehatronični projektil Noordung: 1995–2015–2045. Prva ponovitev predstave je bila deset let pozneje na isti dan v ruskem Zvezdnem mestu, v središču za usposabljanje kozmonavtov. Zdaj nas v Vitanju čaka druga ponovitev, ob isti uri, z istim tekstom in istimi igralci (tudi z Mileno Grm, ki je umrla leta 2011, a bo, tako kot vsak naslednji pokojni igralec, prisotna s pomočjo daljinsko vodenega simbola, umbota, ki bo vseboval informacije o njej).

Nazaj k štromu

V slovenskem glasbenem prostoru ni veliko izvajalcev, ki bi dosegli sloves velikih zvezd, zlasti kadar gre za skupine, ki za svoje vokalno izražanje izrecno uporabljajo slovenščino. Res je, da je novo tisočletje predstavilo kar nekaj bendov, ki jim je z besedili uspelo prodreti v srca slovenskih poslušalcev, ampak težko rečemo, da so se tam tudi obdržali.

Od elektronike do sodobne klasike

Ta petek, 10. aprila, v ljubljansko Gala halo prvič prihaja Britanec Slugabed, ki kanalizira najboljše, kar ponujajo bass godbe. Ob njem se bo s svojim malim ploščkom Streeteepy predstavil še domači Pavemental (Jernej Marušič - Octex), ki tokrat ne pluje po tehnoidno-dubovskih vodah, temveč posega po hiphoperskih bitih. V soboto, 11. aprila, v zagrebško Areno prihaja legendarni skladatelj in dirigent Ennio Morricone, ki bo predstavil svojevrsten presek svoje prebogate glasbene kariere, najbolj znane po filmski glasbi (Dobri, umazani, zli, Bilo je nekoč na Divjem zahodu; Nedotakljivi). V sredo, 16. aprila, pa se v Kino Šiška v Ljubljani vrača Ben Frost s svojim avstralsko-islandskim soničnim izbruhom, za uvod vanj bo poskrbel zasavski duo Ontervjabbit.

Svetlobna gverila, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Na ljubljanskih Fužinah, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, bo potekala uvertura v letošnji, že deveti festival Svetlobna gverila, ki zadnja leta velja za enega najzanimivejših festivalov pri nas. V četrtek bodo najprej odprli oblikovalsko razstavo o svetlobi You Say Light, I Think Shadow in predstavili istoimensko monografijo, sledilo pa bo odprtje razstave živalskih svetlobnih objektov Katje Paternoster v parku pred Fužinskim gradom. Naslednji dan bo v muzeju potekala še javna tribuna, kjer bo svoje misli o svetlobi in temi razgrnilo več domačih gostov z različnih področij profesionalnega udejstvovanja ... Na ogled do 26. junija.

Jugoslavija, moja dežela, SNG Drama, Ljubljana

Razpad Jugoslavije in vse, kar je temu sledilo, je ozadje romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića, v katerem spremljamo razpad družine Borojević. Krstne odrske uprizoritve se je lotil režiser Ivica Buljan, ki pravi, da v gledališču manjka zgodb o svetu, v katerem živimo danes. Meni, da je Vojnovićevo delo epska drama in da Jugoslavija v naslovu ni država, temveč nekakšna Atlantida, Fargo, imaginarna iluzija države. Sami pa moramo v sebi najti, kaj Jugoslavija pomeni za nas in kaj je ta Jugoslavija v nas.

Mehkobno in zabavno

Dobri dve leti pevka Aleksandra Ilijevski ter kitarist in kontrabasist Marko Gregorič ustvarjata pod imenom Pliš. Za poezijo v zasedbi ob Gregoriču, ki tudi sklada, skrbi Rok Vilčnik - Rokgre, ki piše izvirna besedila za njune pesmi. V preteklosti je to počel denimo za zasedbo Patetico, ki smo jo vzljubili s priredbami znanih svetovnih izvajalcev, in kasneje še za samooklicane prvake gibanja Nova popevka, zasedbo Papir.

Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega, APT, Novo mesto

Predstava režiserja Matjaža Bergerja Prevzetnost in pristranost: prizorišče dvojega predstavlja nov pogled na znani roman britanske pisateljice Jane Austen Prevzetnost in pristranost, v katerem prevzetnost pooseblja Darcy, pristranost pa Elizabeth, glavna junaka romana. Berger besedilo obravnava v prepletu s Hvalnico ljubezni francoskega misleca Alaina Badiouja, torej v prepletu z besedilom, v katerem avtor na novo izumlja ljubezen. Kot so zapisali ustvarjalci, bo predstava uprizorjena kot sinteza postdramskega poskusa in filozofske prečnice – ljubite tisto, česar nikoli ne boste videli dvakrat.

Pasolini, Kinodvor, Ljubljana

Cinefili stare šole gotovo ne bodo zamudili biografskega filma Pasolini. Pier Paolo Pasolini, ki ga je tokrat upodobil Willem Dafoe, je bil filmski režiser, književnik in mislec, ki se je neustrašno boril proti politični oblasti. Njegovo pisanje je sprožalo škandale, njegove filme so preganjali cenzorji, številni so ga oboževali in mnogi sovražili ... V filmu Pasolini o tem, kdo naj živi in kdo umre, odloča homofobija. Kot pravi Abel Ferrara, njegov novi filmski biograf, italijanski umetnik menda ni bil žrtev politične zarote, ampak žrtev denunciantske homofobije.

Radovan Jenko: Vse, prvo preddverje Cankarjevega doma, Ljubljana

Njegovi plakati so v stalnih zbirkah številnih svetovnih muzejev, za svoje delo pa je prejel niz domačih ter mednarodnih nagrad in priznanj. Radovana Jenka nedvomno lahko uvrščamo v sam vrh slovenskega grafičnega oblikovanja. Avtor se je na razstavi v Cankarjevem domu pred desetimi leti predstavil zgolj s plakati, tokratna razstava pa obsega najrazličnejše primerke iz obsežnega fundusa njegovih oblikovalskih kreacij, videti je mogoče okoli dvesto eksponatov, poleg šestdesetih plakatov še vrsto najrazličnejših izdelkov, povezanih z grafičnim oblikovanjem, ki jim Jenko posveča svojo ustvarjalno pozornost. Od tod tudi naslov razstave – Vse.

Temačna tajga

Po slabih treh letih je Američanka ruskega rodu Nika Roza Danilova z umetniškim imenom Zola Jesus znova obiskala Slovenijo. Svoj prvenec The Spoils iz leta 2009 je zakuhala v domači improvizirani snemalnici, po njem pa se je ambiciozna glasbenica podpisala pod kar pet albumov in z zadnjim Taiga, ki ga je lani poleti izdala za založbo Mute, dokazala, da se dobro počuti v temačnem popu.

45. teden slovenske drame, Prešernovo gledališče, Kranj

Teden slovenske drame je poleg Borštnikovega srečanja največji slovenski gledališki festival. V petek, 27. marca, se bo ob 20. uri začel s premiero Komedije o koncu sveta Evalda Flisarja v režiji Janeza Burgerja. Poleg osmih predstav, ki se bodo borile za nagrade, med katerimi je tudi Mrtvec pride po ljubico Svetlane Makarovič v režiji Jerneja Lorencija, in bogatega spremljevalnega programa bo na ogled tudi pet predstav iz tujine. Iz Indije denimo prihajajo uprizoritve Flisarjevih besedil Vzemi me v roke in Komedija o koncu sveta. S slednjo bo nastopilo tudi gledališče iz Avstrije. Z Žrelom Žanine Mirčevske se bo predstavilo makedonsko, z dramo Vladimir Matjaža Zupančiča pa izraelsko gledališče ...

#pornographia, Mini teater, Ljubljana

Nekateri ga poznajo kot filozofa, večina pa je Alena Prošića spoznala skozi predstavo Antikrist, ki je nastala v njegovi režiji in po njegovem scenariju. Vzburjajo ga zgodbe, ki se nekaterim zdijo vulgarne, odbijajoče – celo grde. Tako je tudi tokrat, ko se njegov avtorski projekt napaja v filmu Adelino življenje, zmagovalcu canskega filmskega festivala leta 2013, ter istoimenskem stripu francoske umetnice Julie Maroh, po katerem je film nastal. Predstava #pornographia ljubezensko zgodbo Emme in Adele, katerih vlogi sta prevzeli Lara Vouk in Maša Grošelj, interpretira na novo. Prva ponovitev bo v soboto, 28. marca, ob 20. uri.

Tadej Vaukman: Larry, GT22, Maribor

Svoje zgodbe zna pripovedovati na prav poseben način. Ključen za njegovo delo je dokumentarni pristop, zanima ga predvsem vsakdanje življenje v svoji neposredni resničnosti, banalnosti in surovosti. Mladi fotograf Tadej Vaukman rad fotografira svoje prijatelje in tako dokumentira skupne prigode z njimi na čisto običajnih krajih. Tokrat se bo predstavil v mariborski galeriji GT22 s serijo z naslovom Larry, kjer izbrane fotografije tematsko povezuje vprašanje: »Kaj bi naredil Larry, če bi mu dali za en dan Camaro Z/28?« Odprtje ta petek ob 19. uri.

Popularna plat fada

Verjetno ni naključje, da ima slovenščina od vseh svetovnih jezikov največ sopomenk za »saudade«, eno najpogostejših tematik fada, ki opisuje razpoloženje melanholičnega hrepenenja. A ta vez seže še globlje od besed, kar je potrdila tudi prikupna zmedenost na nedavnem koncertu fado pevke Ane Moure. Portugalki se je pri besedah zataknilo že ob slovenskem »hvala«, občinstvu pa s ponavljanjem referena ene od skladb, ki je bil resnici na ljubo daljši od povprečne dolžine besedila slovenskega pop štikla. No, jezikovnim šumom navkljub je bilo razpoloženje na odru in pod njim izvrstno.

Zora Stančič & Zoran Pungerčar, Kapsula & Center in Galerija P74, Ljubljana

Projekt vizualne umetnice Zore Stančič predstavlja izhodišče za razmislek o strastnem razmerju med človekom in umetnostjo.

Naši heroji, Umetnostna galerija Maribor, Maribor

Umetnosti socialističnega realizma se posveča tudi najnovejša razstava v Umetnostni galeriji Maribor, kjer bodo predstavili približno 40 umetniških del, ki jih je naredilo več kot 20 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

Spielraum – Izrazi skupne želje, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

Domača vizualna umetnica Jasmina Cibic je mednarodno javnost navduševala na predlanskem Beneškem bienalu, zadnje mesece pa snuje tridelno serijo razstav Spielraum, ki jo je nedavno začela v budimpeškem muzeju Ludwig in jo bo septembra končala v Beogradu.

Kdaj bodo cesarji nagi?

Marko Brecelj je po epizodi z Buldožerjem nadaljeval glasbeno, umetniško in aktivistično pot, in sicer kot samostojni izvajalec, kantavtor in družbeni kritik brez dlake na jeziku. A ljudje, ki se upajo postaviti po robu vsem družbenopolitičnim anomalijam, imajo očitno težave v vseh družbenih ureditvah, četudi delajo in delujejo v skupno dobro določene lokalne ali širše skupnosti, jo bogatijo in na lasten račun prispevajo k njeni plemenitosti ...

Tresk, Pritličje & CUK Kino Šiška, Ljubljana

Tresk, festival neodvisnega založništva in svežih glasbenih izrazov, že šesto leto poteka pod okriljem Radia Študent. Tokrat bo trajal dva dni. Na prvem večeru, ki se obeta v Pritličju, bodo predstavili kompilacijo Ctrl N: Poglavje slovenske elektronike, ki prinaša presek aktualne produkcije domače elektronike (Pier ft. Robert Jukič, C9|2, Žiga Murko, Timo Chinala, Tonros, Borka, didžej Verh, Vid Vai, Sunny Sun, Jozo Elektronik in poseben madžarski gost S. Olbricht). Drugi dan festivala bo v Kinu Šiška, kjer se bo že popoldne začelo tradicionalno sejmišče fonogramov. Vsak kupljen plošček bo mogoče unovčiti kot brezplačno vstopnico v pester glasbeni večer (12, Salonski, Marko Karlovčec, Matter in zagrebški gosti High5).

Zola Jesus, CUK Kino Šiška, Ljubljana

Tri leta po prvem obisku Ljubljane se vrača Američanka ruskega rodu Zola Jesus. Nazadnje je s svojim mogočnim glasom poskrbela za nekaj izjemnih trenutkov, in to kljub težavam z grlom. Tokrat bo drobno dekle, ki se je v tem času okrepilo, predstavilo svoj peti studijski album Taiga. Koncertni večer bo odprla letošnja nagrajenka festivala Gibanica – plesalka, performerka in vokalistka Irena Tomažin, ki se trenutno z razstavnim projektom Obrazi glasov, v okviru katerega preizprašuje, kako narediti portret določenega glasu, predstavlja tudi v ljubljanskem Mota Pointu.