Nič več solo, Plesni teater Ljubljana

Pred več kot dvajsetimi leti je na samospeve Gustava Mahlerja Lieder Eines Fahrenden Gesellen, na glasbo, ki jo močno preveva čustvovanje, nastala plesna predstava Solo Matjaža Fariča. Šlo je za zelo osebno izkušnjo, v katero je priznani koreograf in plesalec, kot pravi, prelil vse svoje znanje, sposobnost in občutljivost. Zdaj je Farič ta projekt skupaj s skupino plesalcev spet obudil. Skoraj leto dni so ga rekonstruirali, vadili, se o njem pogovarjali, ga razstavljali, celo uničevali ter spet vzpostavljali in vadili; vse to, da bi razumeli, na čem sloni njegovo bistvo, njegov gib. Ta spoznanja so prelili v enostavna navodila. V proces pa so vtkali tudi znanje in hotenja mlajših plesalcev, ki s svojimi pogledi celoto umeščajo v sedanjost. Dobili so čisti, abstraktni ples, ki ni več solo.

Homo faber, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Po jesenski predstavitvi pod okriljem bienala oblikovanja BIO bo opus velikega mojstra oblikovanja mikrofonov Marka Turka (1920–1999) na ogled še v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Gre za obogateno in razširjeno razstavo, na kateri bo mogoče videti tudi nove pridobitve in predmete iz drugih zbirk, ki so le redko na ogled javnosti. Marko Turk je za nekatere odkritje, za poznavalce pa mojster, izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je namreč ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic, a je bil kljub temu izredno natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa.

Pop in gledališka outsiderja

Domači dvojec Silence se po izidu predzadnjega studijskega albuma Vein, a Tribute to a Ghost iz leta 2004 praktično ni več pojavljal v klasičnem koncertnem kontekstu. Ko sta leta 2012 izdala novi album Musical Accompaniment for the End of the World in ga potem konec leta 2012 tudi predstavila na prvem pravem povratniškem koncertu, ni nikogar presenetilo, da sta napolnila ljubljanski Kino Šiška.

Literodrom, klub Cankarjevega doma in Menza pri koritu, Ljubljana

V produkciji Cankarjevega doma in soorganizaciji Paraliterarnega društva I.D.I.O.T. in KUD Kentaver bo v Klubu Cankarjevega doma, deloma pa tudi v Menzi pri Koritu v večernih urah od 15. do 19. januarja potekal petdnevni mednarodni festival za mapiranje literarnih praks v razvoju, ki v fokus postavlja zahodni del Balkana. Enajst gostov iz tujine, mladi avtorji, urednice, založniki in kritičarke, bodo skušali skupaj s slovenskimi kolegi osvetliti vse vidike literarne produkcije v obliki skupnih branj in debat. Cilj bo prepoznati, kaj se piše, kaj se bere in kakšni so izzivi, s katerimi se srečuje vrhunska mlada literatura.

Domače viže

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja s svojo svežo ploščo Hope’s Beautiful Daughters, na kateri sodelujeta s škotskimi glasbeniki, glasbenicami in pripovedovalci ter sta jo že predstavila na turneji po Veliki Britaniji in Nemčiji, sedaj zavzemata še Slovenijo. Prvič bosta v družbi še dveh glasbenikov nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu v torek, 13. januarja, ob 21. uri, za njima pa bo na oder stopila še domača zasedba Lolita. V četrtek, 15. januarja, ob 20. uri pa ne zamudite koncerta Polone Kasal (na fotografiji), ki svoj solistični prvenec Na cesti s priredbami Tomaža Pengova tokrat postavlja na oder ljubljanskega Siti Teatra, in to skupaj z glasbenim producentom in multimedijskim umetnikom Luko Uršičem, ki ustvarja pod imenom Kalu.

Triptih, Cankarjev dom, Ljubljana

Plesna kompanija Kjara’s Dance Project se 9. in 10. januarja spet vrača na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma, tokrat s plesno predstavo Triptih. Ta odpira zanimiv vpogled v tri različne plesne interpretacije skupnega vprašanja identitete, za plesalce skozi ustvarjalni proces, za gledalce pa skozi ogled predstave. Poleg koreografije Kjare Starič Wurst bodo mladi domači in tuji plesalci zaplesali še na dela priznane slovenske plesalke in koreografinje Rosane Hribar ter izvrstnega izraelskega plesalca in koreografa Lotema Regeva.

Klub, ki pride in gre

»Redni« glasbeni dogodki v naših klubih običajno beležijo povprečen obisk, zato se zdijo zamisli o novih klubih vedno precej vprašljive. Sicer se še vedno pojavljajo novi klubi, toda po začetnem navdušenju nad novostjo tudi v teh slej ali prej začnejo beležiti upad obiska.

20.000 dni na Zemlji, Kinodvor, Ljubljana

Na redni program Kinodvora prihaja igrani dokumentarec, ki si ga je resnično treba ogledati v kinu. 20.000 dni na Zemlji opisuje namišljeni dan v življenju znamenitega avstralskega pevca Nicka Cava, starega znanca Ljubljane, ki ga lahko v filmu spremljamo med brskanjem po osebnem arhivu, ko se spominja svojih divjih let, v pogovoru s psihoanalitikom, ko se vrača v svoje otroštvo, in v sanjskih prizorih, ko se pogovarja z nekdanjimi in sedanjimi sodelavci, denimo s kolegom Warrnom Ellisom, igralcem Rayem Winstonom, bivšim članom benda Blixo Bargeldom in pevko Kylie Minogue ...

Klavdij Sluban, vhodna avla Narodne galerije & Galerija Fotografija, Ljubljana

Galerija Fotografija sočasno organizira dve razstavi Klavdija Slubana, odličnega fotografa slovenskih korenin, ki živi v Franciji in ga je cenil sam Henri Cartier-Bresson. Sluban je pohodnik in tudi tokratni razstavi sta nastali na potovanjih. V obeh Sluban, ki se je več let redno vračal na Karibske otoke, kjer ga je še posebej očaral Haiti, slika protislovja, naveličanost, izčrpanost in krhkost življenja v teh od naravnih nesreč in družbenih pretresov prizadetih krajih. Razstavi v vhodni avli Narodne galerije je nadel ime Srečni dnevi na osamelem otoku, razstavi v Galeriji Fotografija pa Izgubljeni raj.

Flipper is a dolphine, Center in Galerija P74, Ljubljana

Umetniški tandem Veli & Amos, ki združuje slovenskega in švicarskega vizualnega umetnika mlajše generacije, je leta 2013 odmeval zaradi dokumentarnega filma Style wars 2, s katerim je obudil in aktualiziral prvi film o grafitarstvu in subkulturi hiphopa na svetu, kultni Style Wars. Dvojica pogosto ustvarja v javnem prostoru, tokrat pa se ukvarja z »resnico« o javnem prostoru, ki je sicer nikomur ne vsiljujeta, pa čeprav pogumno in brez dlake na jeziku artikulirata svoje poglede. Gre za preplet njunih mnogih dosedanjih umetniških projektov, ki se napajajo v estetiki in ikonografiji pop kulture, predvsem pa dveh, Bilboardu in Let’s Save the Whales International.

Ko se pozimi ‘14 zgodi poletje ‘69!

Slovenija je kot koncertno tržišče zanimiv pojav, sploh zadnja leta. Medtem ko po bližnji okolici koncertirajo aktualni pop, rock in tudi indie izvajalci, kot so Arctic Monkeys, The Black Keys ali Beyonce, ki dokazujejo, da smo že nekaj časa v 21. stoletju, se k nam zatekajo zlasti nekoliko ostareli zvezdniki, ki so svoje ustvarjalne vrhunce dosegli že pred več kot četrt stoletja.

Lesorez, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana

Umetnik Ištvan Išt Huzjan se je letos v okviru razstave Prečenja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru predstavil z delom Lesorez, v okviru katerega je v parku Tivoli posekal staro in nevarno lipo, poškodovano ob žledu, potem pa večji kos posekanega drevesa razkosal na manjše dele in jih razstavil kot skulpture. Po koncu koncu razstave je omenjene kose lesa pripravil za lesorez in zdaj grafike debel na časopisnem papirju, ki prikazujejo strukturo lesa, razstavlja v Galeriji Gregor Podnar v Ljubljani. Vsaka grafika je natisnjena v desetih izvodih in shranjena v škatli, ki jo je zasnoval umetnik, vsebuje pa tudi po dva lesena kosa, uporabljena za tisk.

Iliada, Cankarjev dom, Ljubljana

Krstno uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade je režiral Jernej Lorenci. Skupaj z ekipo igralcev (Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Primož Pirnat, Matej Puc, Jure Henigman, Sebastian Cavazza, Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Janez Škof in Jernej Šugman) se sprašuje, od kod fascinacija sodobnega človeka nad tem prastarim epom, kje so današnji junaki, ki bi jih bilo mogoče primerjati s tistimi starimi, ali je sploh mogoče, da se skupnost, ki ji rečemo država, ne bi utemeljevala v krvi? Predpremieri sledi premiera, ki bo 24. januarja ob 20. uri.

A štekaššš?, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

Vsestranska umetnika Barbara Kapelj Osredkar in Damir Avdić, glasbenik, pesnik in performer, ki je k nam prišel iz Bosne, a smo ga že zdavnaj vzeli za svojega, sta se lotila skupnega projekta A štekaššš?. Pri oblikovanju predstave, v kateri tudi nastopata, izhajata iz lastnih izkušenj; tudi Kapljeva je v zadnjih enajstih letih migrirala, in to kar trikrat. V predstavi razmišljata o tem, kje so obljubljene dežele, kjer se cedita med in mleko, kakšna je resnica o njih, kaj vse počnejo umetniki, da preživijo, in kakšna je percepcija umetnika migranta ...

Deseterica »brez elektrike«

V slovenskem medijskem prostoru lahko naštejemo le nekaj radijskih glasbenih oddaj, ki jim je kontinuirano rasla priljubljenost, pri tem pa so se ves čas trudile obdržati tudi zavidanja vredno raven kakovosti. Med njimi so tudi takšne, ki so se v več kot dveh desetletjih razvile v prave male glasbene institucije s prepoznavnim voditeljem, prav takšno zvočno sliko in izključno slovenskimi gosti, ki so se za potrebe oddaje izštekali iz svojih marshallov, voxov in manj znanih ojačevalskih pošasti, ter zaigrali in zapeli v živo.

Glengarry Glen Ross, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana

Zabavne in neverjetno aktualne igre o neizprosnem svetu nepremičninskih agencij, v katerem so etična načela povsem nepomembna, se je po predlogi besedila enega najboljših sodobnih ameriških avtorjev Davida Mameta lotil režiser Vito Taufer. V predstavi natančni, inteligentni, ostri, včasih vulgarni dialogi, polni nenadnih in nepredvidenih preobratov, gledalca iz sveta realizma povlečejo v čisto mametovsko poezijo jezika. Prva ponovitev bo dan po premieri, v sredo, 17. decembra, ob 20. uri.

Strictly Analog, Poligon, Ljubljana

V družbi domačih in tujih vizualnih ustvarjalcev bomo lahko v soboto, 13. decembra, obujali spomine na stare analogne tehnologije. Borut Kumperščak in Vesna Krebs, ki vlogo gramofona na domiseln način spreobrača v vir za ustvarjanje vizualnega materiala, bosta denimo pospremila nastop avstrijskega disko-nojz producenta Gernota Tutnerja. Vizualne intervencije Leje Bradašević in Kaje Kisilak bodo zaživele ob domačem elektronskem triu Niplodok. Avstrijski vizualni umetniški studio OchoReSotto bo pospremil nastop eksperimentalnega dua Regolith. Celostni avdiovizualni nastop, v okviru katerega z uporabo laserja uničujeta forme iz leda in drugih vsakdanjih materialov, pa sta pripravila Tilen Sepič in Luka Bernetič.

Gledališče pisem, Jakopičeva galerija, Ljubljana

Na premieri in treh ponovitvah bo med 13. in 16. decembrom uprizorjen tretji del avtorske trilogije Source Image Barbare Novakovič Kolenc. Gledališče pisem temelji na dramskem besedilu Za rep ujeta želja (Le Désir attrapé par la queue), ki ga je leta 1941 v Parizu napisal Pablo Picasso. V njem nastopajo sadje, zelenjava, tišina, gledališka zavesa in tesnoba. »V uprizoritvi pa nas tudi zebe in smo lačni,« pravi Novakovičeva. Performerji: Ivan Peternelj, Petra Govc, Sanja Nešković Peršin in Mateja Rebolj. 8. januarja ob 19. uri pa se tam ob 20-letnici delovanja Gledališča Muzeum odpira tudi razstava Gubanje časa.

Prva svetovna vojna še traja ...

Kaj je bil razlog, da so si kultni Berlinčani Einstürzende Neubauten za enega od le okoli petnajstih koncertov, na katerih predstavljajo svoj najnovejši projekt Lament, izbrali tudi Ljubljano, ni znano. Očitno pa se najbolj vidna člana zasedbe, Blixa Bargeld in Alexander Hacke, v Kinu Šiška počutita zelo dobro, saj sta tam vsak po dvakrat nastopila že s svojimi stranskimi projekti.

11. Animateka, več lokacij, Ljubljana

Mednarodni festival animiranega filma Animateka bo že enajstič poskrbel za obilico dogajanja v prestolnici. Obetajo se filmske projekcije, pogovori z avtorji, razstave, delavnice, predavanja, okrogle mize. Predvsem pa številni kratki in celovečerni animirani filmi za otroke in odrasle. Od sedmih celovečercev bodo kar trije namenjeni odraslim, tudi latvijski Kamenje v mojem žepu (na fotografiji) avtorice Signe Baumane, ki bo predvajan 8. decembra ob 19. uri v Kinoteki. Film, ki so ga nekateri kritiki označili za »komedijo o depresiji«, je večinoma avtobiografski, tudi glas, ki pripoveduje zgodbo, je avtoričin. Med posebnostmi letošnjega festivala izpostavimo še, da imajo prav vsi filmi slovenske podnapise.

Pixxelpoint, več lokacij, Nova Gorica in Gorica

Letošnji 15. mednarodni festival medijskih umetnosti, ki si je med svojim delovanjem izboril naslov enega najpomembnejših festivalov medijske umetnosti v slovenskem prostoru in obenem ugled tudi v mednarodnem okolju, nastaja v domeni kuratorja festivala, multimedijskega umetnika Igorja Štromajerja. Ta si je za temo izbral neumetnost. V okviru festivala bo tako mogoče videti njegov izbor neumetniških del domačih ter tujih uveljavljenih medijskih umetnikov in študentov umetnosti, ki se bodo s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performansi predstavili na več lokacijah v Novi Gorici in Gorici.

16 mm: Upor ni človek, Anton Podbevšek teater, Novo mesto

Raziskovanje upora, njegove intime in tega, zakaj leto dni po uporu na slovenskih ulicah ni več upornikov, je predmet predstave 16 mm: Upor ni človek v režiji Beton Ltd. ter Roka Bička, Klemena Dvornika in Žige Virca, štirih mlajših, a že uveljavljenih filmskih režiserjev, ki predstavo spremljajo s kratkimi filmi, naslanjajočimi se na esej Alberta Camusa Uporni človek. V montažni predstavi, omnibusu, ki upor predstavlja kot najintimnejši del vsakega posameznika, nastopajo Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar.

Nostalgija s pionirjem hiphopa

Glede na priljubljenost didžejev v domačem klubskem dogajanju bi pričakovali, da bo nastop legendarnega hiphop inovatorja Grandmaster Flasha, ki je pred štirimi desetletji s svojimi gramofonarskimi tehnikami postavil temelje didžejanja, dvignil več prahu. Res je sicer, da o njem zadnja leta nismo slišali veliko, toda vendarle gre za ustvarjalca, ki je (so)krojil zadnje velike glasbene revolucije in za nameček s svojo zasedbo The Furious Five močno, celo ključno prispeval k popularizaciji hiphopa oziroma rapa.

Na rodni grudi

Tudi letos oddaja Izštekani, prek katere Jure Longyka v radijski eter že več kot dve desetletji prenaša žive koncerte domačih glasbenikov, pripravlja koncert za široko javnost v ljubljanskem Kinu Šiška, prenosu dogajanja pa bo mogoče prisluhniti tudi na Valu 202. V akustični različici se bo v torek, 2. decembra, predstavilo deset izvajalcev, letošnjih gostov oddaje: Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, Marko Hatlak z gosti, Hamo & Tribute 2 Love, Flirrt, Werefox, Čao Portorož, Leon Matek ter Murat in Jose. V četrtek, 4. decembra, pa odletimo še v Gala halo na predstavitev Jate, prve studijske plošče domače zasedbe Nina Bulatovix, v kateri so Marko Širec (bas), Gregor Kosi (glas) in Jure Lavrin (boben, glas).

at.Šiška, Kino Šiška, Ljubljana

Plesni festival, ki povezuje domače in avstrijske umetnike, se v četrtek, 4. decembra, začenja z performansom The Ethics of Art svetovno priznanega plesnega dramaturga Guya Coolsa, ki bo s slovensko koreografinjo Malo Kline vodil tudi tridnevno delavnico z istim naslovom. 5. decembra nas čaka premiera plesne predstave I Fear Slovenia ene naših najvidnejših mladih sodobnih plesalk Leje Jurišič. 6. decembra sledi plesna predstava WAR Amande Piña and Daniela Zimmermanna, oster komentar o aktualnih političnih dogodkih, ki po potekal skozi tradicionalne polinezijske plese. Za konec festivala pa si bomo 8. decembra lahko ogledali še koreografski »film v živo« Deep Dish Crisa Haringa v izvedbi Liquid Loft.

Festival LGTB filma, več krajev po Sloveniji

Festival gejevskega in lezbičnega filma se je ob tridesetletnici preimenoval, zdaj sliši na ime Festival LGBT filma. Tridesetič bo potekal v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Kopru. Začenjajo 29. novembra v Slovenski kinoteki, in sicer s kratkim slovenskim filmom Božja napaka, sledil bo venezuelski film Modro in ne toliko rožnato. V glede na pretekla leta nekoliko okrnjenem programu si bo poleg igranih filmov mogoče ogledati tudi dokumentarne filme, denimo švicarski dokumentarni film Krog o gejevski skupini v 50. letih, ki je bila ena prvih v Evropi.

Najstniške sanje

Se še spomnite vseh napovedanih velikih koncertov, ki naj bi se pri nas zgodili na prostem? Njihovi protagonisti so bili zvezdniki svetovnega formata, za katere bi marsikdo zatrdil, da bodo zlahka prepričali večtisočglavo množico oboževalcev. A marsikatera legenda rock ali pop glasbe (ali vsaj njihovi promotorji) je bila nazadnje presenečena, da je skrbno načrtovan nastop v glavnem mestu Slovenije odpadel »zaradi premajhnega števila prodanih vstopnic« oziroma majhnega zanimanja občinstva.

Kriza in njen konec, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana

Je krize konec, smo na začetku konca ali na koncu začetka, kaj rešujejo tisti, ki rešujejo krizo, in kaj govorijo tisti, ki govorijo o krizi, je kriza finančna, ekonomska, socialna, politična, moralna, duhovna in »splošna«? O vsem tem bodo v ponedeljek od 15. ure v ljubljanskem Atriju ZRC SAZU govorili Peter Klepec, Luka Omladič, Vasilka Sancin, Maša Kovič Dine, Boštjan Nedoh, Gorazd Kovačič in Tadej Troha.

Od tranzitorne umetnosti do berlinskih legend

Letošnji festival tranzitornih umetnosti Sonica se bo znova osredotočal na raznolike umetniške prakse in se ob tem poigraval s percepcijo. Na različnih ljubljanskih lokacijah, v MoTA Pointu na Gosposvetski cesti 12, Bunkerju v Argentinskem parku in Kinu Šiška, pripravljajo razstave, predavanja in avdio-vizualne nastope. Začenjajo v torek, 25. novembra, s celodnevnim dogodkom Zvokotok, ki vnaša sodobne vsebine v klasično glasbo, festivalsko dogajanje pa končujejo v petek, 28. novembra, in sicer z Innodo, odmevnim novim projektom Stefana Nemetha, in glasnimi performativnimi 8 mm projektorji Martina Messierja. Uvodni in sklepni dogodek Sonice lahko sicer ujamete v Kinu Šiška. Prav tja pa v četrtek, 27. novembra prihajajo tudi težko pričakovani berlinski industrialci Einstürzende Neubauten (na fotografiji). Legende, ki imajo pri nas številne oboževalce še iz osemdesetih let, bodo tokrat predstavile novo ploščo Lament, posvečeno stoletnici prve svetovne vojne.

Spektralni modulator, Ksevt, Vitanje

Edvard Zajec, prvi slovenski umetnik, ki se je posvetil umetnosti računalnika, se je v preteklem letu začel vračati k nekdanjim idejam, ki jih je mogoče uresničiti z današnjimi tehnologijami. Skupaj z ekipo, v kateri so postgravitacijska umetnika Miha Turšič in Dragan Živadinov, programer Slavko Glamočanin ter umetnik Marko Peljhan, je razvil umetnino, ki pomeni sintezo njegovega dosedanjega dela. Narejena je prav posebej za Ksevt in bo postala del tamkajšnje stalne zbirke. Osrednja točka odprtja bo glasbena intervencija, ki jo bo izvedel pianist Bojan Gorišek.