Nočni let

Če ste pred leti videli triler Nick of Time, v katerem zarotniki Johnnyju Deppu zagrozijo, da mu bodo ubili sina, če ne bo sodeloval pri atentatu na neko visoko politično živino, potem vas Nočni let, ki to shemo preseli v panično, postseptembersko Ameriko, ne bo presenetil.

Morski deček in deklica iz lave

Film Morski deček in deklica iz lave izgleda kot kak manični, hiperaktivni otrok. Ni čudno - scenarij je napisal sedemletni Racer Rodriguez, sin Roberta Rodrigueza, režiserja Mesta greha. In Malih vohunov, heh. Malega Maxa ( Cayden Boyd ), ki šolskih in družinskih stresov ne požre več, butne v fantazijski svet, kjer ob asistenci morskega dečka, ki išče očeta, in deklice iz lave, ki išče smisel, rešuje...

Gol!

Hollywood v času vietnamske vojne ni posnel nobenega velikega filma o vietnamski vojni. Le dobri stari John Wayne je leta 1968 posnel Zelene baretke, pa še on je moral svojo epopejo formatirati tako, da je izgledala kot film o II. svetovni vojni. Ne, v tedanjih h'woodskih filmih ni bilo vietnamske vojne: v Vietnamu je bilo preveč mrtvih.

Slo-vidvd-borza

Potepuh, lik, ki ga je preigraval Charlie Chaplin, je bil mali človek s cilindrom, žaketom in prevelikimi čevlji, dober in zloben, mehak in trd, sočuten in krut, nežen in grob, pošten in zvit, dobrodušen in maščevalen, filantropski in egoističen, burlesken in patetičen, vedno sam proti represivnemu sistemu, vedno na begu pred zakonom in vedno v boju proti grdim debeluhom, ki so si trebuhe napolnili z...

Elizabethtown

Drew Baylor ( Orlando Bloom ), korporativni wunderkind iz Seattla, dizajner športne obutve, ugotovi, da je njegov zadnji izum - sneaker “Spasmotica” - čisti polom. Ko ga direktor, ki je ušel iz Glengarry Glen Rossa, odpusti, skuša narediti samomor, toda ko tik pred zdajci neprevidno dvigne telefon, izve, da mu je umrl oče - med obiskom v Elizabethtownu, svojem rojstnem kraju.

Slo-vidvd-borza

The Breakfast Club, 1985 John Hughes

Zvok grmenja

Komaj čakamo, da se začne prihodnost - roboti bodo delali namesto nas, potovali bomo skozi čas in imeli bomo svoje klone, tako da z rezervnimi deli ne bomo imeli problemov. Toda Hollywood se prihodnosti ne veseli. Če namreč vprašate Hollywood, potem bo prihodnost morasta in disfunkcionalna. Roboti se nam bodo uprli - to nas itak uči vsak drugi h'woodski sci-fi. Hja, mi bomo delali namesto robotov.

Amityville - Hiša groze

Kaj učijo grozljivke? Dvoje: prvič, da je preteklost grozljiva, in drugič, da se preteklost ponavlja. Toda ne kot farsa, ampak kot grozljivka. Preteklost ni ravno kreativna, prej narobe - naredi le tisto, kar je enkrat že naredila. In Amityville, rimejk istoimenske okultne grozljivke iz leta 1979, posnete po “resničnih dogodkih” (1975), je tipična grozljivka, tako rekoč prototip grozljivke.

Legenda o Zorru

Batman je Zorro, ki rešuje New York. Zorro je Batman, ki rešuje Kalifornijo. In ko je guverner Kalifornije postal Arnold Schwarzenegger, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo Zorro vrnil - da reši Kalifornijo. V Legendi o Zorru, nadaljevanju Zakrinkanega maščevalca (1998), pride ravno na volitve: Kalifornija je namreč na tem, da se “demokratično” priključi Ameriki - ker pa je...

Kava in cigarete

Film Kava in cigarete je nastal po 6-minutni vinjeti, ki jo je Jim Jarmusch posnel leta 1986 in v kateri sta Roberto Benigni in Steven Wright kramljala ob kavi in cigaretah, ne da bi se razumela. Z leti je Jarmusch nabral še 10 all-star vinjet in jih naložil na omnibus, ki izgleda tako politično nekorektno kot reklame za stare filme noir, v katerih je bilo vedno toliko cigaretnega dima, da bi pokončal...

40-letni devičnik

40-letni devičnik je romantična komedija, ki izgleda zelo dobro, toda zelo dobro izgleda le zato, ker so romantične komedije, s katerimi nas zadnje čase peca Hollywood, tako kilave. Andy ( Steve Carell ) je romantični klovn: živi sam, obdan je z “akcijskimi” igračami, dela pa v štacuni, toda ko med partijo pokra joške neke bejbe povsem nelogično primerja z vrečo peska, njegovim prijateljem...

Beneški trgovec

Al Pacino v Beneškem trgovcu tako pretirava, kot da hoče iztiriti dekado. Ali pa kar stoletje, dvajseto ali šestnajsto - vseeno. Dvajseto stoletje je itak le replika šestnajstega, vsaj sodeč po Shakespeareovem Beneškem trgovcu, ki je zgodba o trgovini, denarju, kroženju denarja, kreditih, profitu, finančnih piramidah, predsodkih in nestrpnosti, skratka - o ekonomiji in njeni ideologiji.

Skrivnost bratov Grimm

Prizorišča, na katerih se dogajajo filmi Terryja Gilliama, vedno izgledajo kot začarani gozd, v katerem se prižigajo miti, simboli, arhetipi in drugi “začarani” strahovi zahodne civilizacije. Tak je bil New York v Kralju-ribiču, tak je bil metropolis v Brazilu, tak je bil Las Vegas v filmu Fear and Loathing in Las Vegas, taka je bila Philadelphia v Dvanajstih opicah.

Slo-vidvd-borza

War of the Worlds, 1953 Byron Haskin

Deuce Bigalow - Evropski žigolo

Deuce Bigalow ( Rob Schneider ) je zadnji člen v prehranjevalni verigi - ženske ga najprej pofukajo in potem požrejo. Ko potrka na vrata klientke, nikoli ne ve, kaj ga čaka. Zato k ženskam hodi s strahom. In ta strah pred ženskami ga je stenstal v grotesknega frika. Deuce je monumentalno grotesken, čisti space cake, toda pri Davidu Lynchu ga ne boste našli - lahko bi ga našli kvečjemu v halucinacijah kakega...

Odklenjena skrivnost

Kate Hudson je Caroline, ne ravno Mickey Rourke, toda ko pride na jug Louisiane, v močvirje pri New Orleansu, kjer jo Violet Devereaux ( Gena Rowlands ), ostarela južnjaška belle, najame za negovalko svojega invalidnega, nemega, paraliziranega moža Bena ( John Hurt ), se počuti kot Srce angela. Klima je tako vlažna, da se patina vraževernosti kar lepi, ljudje so čudno eluzivni, oh, ali pa slepi, kipci...

Zgodba o dveh sestrah

Zgodba o dveh sestrah je nepredvidljiva, toda trik ni le v tem, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, ampak v tem, da nikoli ne veš, kaj se je zgodilo. Kar seveda pomeni, da te ni strah tega, kar se bo zgodilo, ampak tega, kar se je že zgodilo. Ni te strah prihodnosti, ampak preteklosti. Preteklost je omara. In Zgodba o dveh sestrah je počasno, mučno, intenzivno, srhljivo, pošastno - a po drugi strani tudi...

Slo-vidvd-borza

The Big Red One, 1980 Samuel Fuller

Slo-vidvd-borza

The Siege, 1998 Edward Zwick

Carja Hazzarda

Svet gre k vragu: Burt Reynolds igra like, iz katerih je v sedemdesetih bril norca. V filmu Smokey in bandit je dirkal s svojim tovornjakom, kršil prometne predpise, povzročal hudo gospodarsko škodo, kljuboval zakonom, ki so utesnjevali njegov evforični individualizem, in šerife brcal v rit, zdaj, v Carjih Hazzarda, pa igra bossa Hogga, mogočnega, skorumpiranega južnjaškega politika, ki ga v rit brcata ...

Šola za junake

Reševanje sveta je del ameriške “manifestne usode” - Američani so predisponirani za reševanje sveta. Reševanje sveta pa je tudi trdo delo - če hočeš svet rešiti trikrat na dan, moraš biti dobro izobražen. In najboljšo izobrazbo bodočim superjunakom daje Šola za junake, magična gimnazija, ki lebdi nekje v predmestni stratosferi, kjer so se v kostumiranju, logistiki in geopolitiki verjetno...

Jamski stvor

Predstavljajte si, da človeške ribice v Postojnski jami nenadoma mutirajo v leteče kanibalske pošasti in začnejo cefrati slovenske speleologe? Nekaj takega se zgodi v Jamskem stvoru, v katerem vse imitacije Osmega potnika - Deep Rising, Relikvija, Mimik, Planet teme, Deep Star Six, Vladavina ognja, Anakonda 2 ipd. - najdejo odtok. Razlika je le v tem, da jama - okej, novo odkriti sistem jam - leži v Romuniji,...

Norega se metek ogne

Slovenski film se je zelo mučil, da se je rodil, toda ko se je rodil, se je rodil daleč od Ljubljane - v Prekmurju. In potem je potreboval zelo veliko časa, da je prišel do Ljubljane: prva slovenska celovečerca, V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine, sta se odvrtela v Alpah, prvi povojni celovečerci so se odvrteli med Baško grapo in Trstom (Na svoji zemlji), v Trstu (Trst), v Halozah (Svet na...

Slo-vidvd-borza

Hustle, 1975 Robert Aldrich

Dobro urejeni mrtveci

Dobro urejeni mrtveci - mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodelovala tudi Slovenija (paket Dunje Klemenc) - so eden izmed tistih filmov, v katerih so liki bolj naivni od filma, v katerem igrajo. In tudi bolj naivni od igralcev, ki jih igrajo in ki si očitno želijo le eno - da bi igrali pri Kusturici. Niso le karikature, ampak karikature karikatur - da ja izgledajo še b...

Ognjemet

Takeshi Kitano, japonski komedijant in traged, je Ognjemet posnel tri leta po motoristični nesreči, ki mu je paralizirala polovico obraza - in ta njegov kamniti, stoični, “paralizirani” obraz se sijajno rima z likom detektiva Nishija: hčerka mu je umrla, žena umira za levkemijo, prijatelj je obtičal na invalidskem vozičku, on sam pa je pri mafiji tako zadolžen, da mu ne preostane drugega,...

Temačna voda

Dahlia ( Jennifer Connelly ), ki ima za sabo mučno mladost in mučno ločitev, se s hčerko Ceci ( Ariel Gade ) preseli v najbolj izmučeno, najbolj upehano, najbolj zatohlo, najbolj razpadajočo, najbolj zanemarjeno nepremičnino na svetu - stanovanjska hiša, ki stoji na otoku Roosevelt, je videti namreč kot abortirana hiša strahov. Še bolje - kot abortirana utopija. V lift ne bi stopil niti samomorilec.

Nočna straža

Leta 1342 se na nekem mostu udarita dve srednjeveški vojski - Bojevniki svetlobe in Gospodarji teme. In ker sta obe strani enako močni, njuna voditelja, skleneta premirje, ki je neke sorte parafraza hladnovojnega “premirja” med obema velesilama, Ameriko in SZ. Nobena stran ne more zmagati - obe lahko le izgubita. Zato konflikt oz. “ravnovesje moči” preprosto zamrznejo.

Lovci na družice

Po vsem tistem pecanju prek interneta je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo prišel film, ki nam bo ponudil ultimativno retro pecanje - pecanje na porokah. John ( Owen Wilson) in Jeremy ( Vince Vaughn) sta tipa, ki nepovabljena vletavata na svatbe, hlinita, da sta sorodnika “strica Neda”, se prilizujeta svatom, na tuj račun jesta, pijeta, plešeta in pecata najboljše bejbe.

Sveto dekle

Bolj ko je Argentina v krizi, bolj cvetijo njeni filmi - katastrofe delajo filme bolj kreativne. In eden izmed najbolj markantnih filmov o veliki argentinski depresiji je bilo prav Močvirje (2001), v katerem je Lucrecia Martel, tedaj debitantka, pokazala mučno, srhljivo, groteskno razpadanje argentinskega srednjega razreda, ki izgublja status, potenco, samozavest, samospoštovanje in glavo - očetje se zapijajo,...