Harry Potter in ognjeni kelih

Harry Potter je dokaz, da so poganske korenine zahodne civilizacije za samo zahodno civilizacijo še vedno največji afrodiziak. Romani o Harryju Potterju, ki jih podpisuje J.K. Rowling, so huronski bestsellerji - ekranizacije teh bestsellerjev, ki jih podpisujejo različni režiserji, so huronski hiti. Novi miti zahodne biti. Harry Potter je dokaz, da ima zahodna civilizacija po...

Pogrešana na letalu

Tisti, ki stalno ponavljajo, da se Hollywood le še ponavlja, da snema le še rimejke in da jih snema s tako naglico, da se original nima več časa niti ohladiti, bodo to lahko zdaj ponovili: čaka jih namreč še en Nočni let. Le da je letalo tokrat, v Pogrešani na letalu, večje. A po drugi strani - v rimejkih je vedno vse večje in bolj bombastično. Jasno, tudi zvezde so večje.

Slo-vidvd-borza

Deadwood - prva sezona, 12 epizod

V njenih čevljih

Film V njenih čevljih je nadomestek romantične večernice - zgodba o dveh sestrah, ki skušata druga drugi ukrasti atribute ženskosti in spotoma redefinirati samo ženskost. Prva skuša drugi pokazati, da ni prava ženska, in narobe, druga skuša prvi pokazati, da je lažna ženska, toda trik je v tem, da tudi vsaka zase dvomi, da je prava ženska - svoji vlogi umetne ženske igrata pač iz navade.

Odgrobadogroba

Odgrobadogroba je - podobno kot Predmestje ali pa Varuh meje - katalog slovenskih disfunkcij, kolekcija temnih strani slovenskega sna: kronična samomorilnost, depresija, incest, nekrofilija, zlorabljanje žensk. In tako dalje. Oh, in ljubezen, ki je motnja - nekaj, kar Slovence presega. Vidimo jo le v filmih. Ali pa na pokopališču. Ista reč. Filmi so pogrebi. Človek se rodi, malce počaka in potem umre.

Slo-vidvd-borza

Dead Zone - prva sezona (13 epizod, štirje diski)

Štirje bratje

Štirje bratje se začnejo z mašo, molitvijo, poklonom Očetu, Sinu in Svetemu duhu, nadaljujejo s križarskim pohodom, končajo pa s shock & awe razčefukom, po katerem detroitski geto izgleda kot Faludža. Nič, Štirje bratje so tipični revanšizem Busheve dobe, ki potrebuje Boga, da bi lahko začel vojno, in vojno, da bi lahko verjel v Boga.

Slo-vidvd-borza

Kaj bi bilo, če bi bili bratje Marx brez Groucha? Harpo bi moral spregovoriti, Zeppo in Gummo bi morala igrati v vseh filmih in Chico bi moral nehati z impersonacijami Italijana ter zajezditi cinizem, pa še vedno ne bi nadomestili Groucha. Toda obstajala je še hujša možnost - da bratov Marx sploh ne bi bilo. Da bi recimo obtičali na Broadwayu, kar se je skoraj zgodilo.

Rad mora imeti pse

Diane Lane je v filmu Rad mora imeti pse spet ločena. Tako kot je bila ločena malce prej, v filmu Pod toskanskim soncem. Kar pa ne preseneča: v filmu Nezvesta, ki jo je po mnogih letih vrnil v orbito, je svojega moža, starejšega frajerja, prevarala z mlajšim moškim. Toda razplet njene kariere je bil pričakovan. Diane je bila na začetku osemdesetih vlažni sen vsakega poznega najstnika, toda le vlažni sen...

Hudič v Emily Rose

V eksorcističnih filmih se lahko punce, ki jih obsede hudič, epileptično spakujejo, kolikor se hočejo, lahko se na vse pretege zvijajo in lahko na ves glas vreščijo, pa še vedno ne morejo tekmovati z Lindo Blair iz Izganjalca hudiča - z dvanajstletnico, ki preklinja, bruha in masturbira s križem. Ko hočejo filmarji posneti eksorcistični film, si najprej rečejo: kako naj gremo čez Lindo Blair? Naj damo v...

Nočni let

Če ste pred leti videli triler Nick of Time, v katerem zarotniki Johnnyju Deppu zagrozijo, da mu bodo ubili sina, če ne bo sodeloval pri atentatu na neko visoko politično živino, potem vas Nočni let, ki to shemo preseli v panično, postseptembersko Ameriko, ne bo presenetil.

Morski deček in deklica iz lave

Film Morski deček in deklica iz lave izgleda kot kak manični, hiperaktivni otrok. Ni čudno - scenarij je napisal sedemletni Racer Rodriguez, sin Roberta Rodrigueza, režiserja Mesta greha. In Malih vohunov, heh. Malega Maxa ( Cayden Boyd ), ki šolskih in družinskih stresov ne požre več, butne v fantazijski svet, kjer ob asistenci morskega dečka, ki išče očeta, in deklice iz lave, ki išče smisel, rešuje...

Gol!

Hollywood v času vietnamske vojne ni posnel nobenega velikega filma o vietnamski vojni. Le dobri stari John Wayne je leta 1968 posnel Zelene baretke, pa še on je moral svojo epopejo formatirati tako, da je izgledala kot film o II. svetovni vojni. Ne, v tedanjih h'woodskih filmih ni bilo vietnamske vojne: v Vietnamu je bilo preveč mrtvih.

Slo-vidvd-borza

Potepuh, lik, ki ga je preigraval Charlie Chaplin, je bil mali človek s cilindrom, žaketom in prevelikimi čevlji, dober in zloben, mehak in trd, sočuten in krut, nežen in grob, pošten in zvit, dobrodušen in maščevalen, filantropski in egoističen, burlesken in patetičen, vedno sam proti represivnemu sistemu, vedno na begu pred zakonom in vedno v boju proti grdim debeluhom, ki so si trebuhe napolnili z...

Elizabethtown

Drew Baylor ( Orlando Bloom ), korporativni wunderkind iz Seattla, dizajner športne obutve, ugotovi, da je njegov zadnji izum - sneaker “Spasmotica” - čisti polom. Ko ga direktor, ki je ušel iz Glengarry Glen Rossa, odpusti, skuša narediti samomor, toda ko tik pred zdajci neprevidno dvigne telefon, izve, da mu je umrl oče - med obiskom v Elizabethtownu, svojem rojstnem kraju.

Slo-vidvd-borza

The Breakfast Club, 1985 John Hughes

Zvok grmenja

Komaj čakamo, da se začne prihodnost - roboti bodo delali namesto nas, potovali bomo skozi čas in imeli bomo svoje klone, tako da z rezervnimi deli ne bomo imeli problemov. Toda Hollywood se prihodnosti ne veseli. Če namreč vprašate Hollywood, potem bo prihodnost morasta in disfunkcionalna. Roboti se nam bodo uprli - to nas itak uči vsak drugi h'woodski sci-fi. Hja, mi bomo delali namesto robotov.

Amityville - Hiša groze

Kaj učijo grozljivke? Dvoje: prvič, da je preteklost grozljiva, in drugič, da se preteklost ponavlja. Toda ne kot farsa, ampak kot grozljivka. Preteklost ni ravno kreativna, prej narobe - naredi le tisto, kar je enkrat že naredila. In Amityville, rimejk istoimenske okultne grozljivke iz leta 1979, posnete po “resničnih dogodkih” (1975), je tipična grozljivka, tako rekoč prototip grozljivke.

Legenda o Zorru

Batman je Zorro, ki rešuje New York. Zorro je Batman, ki rešuje Kalifornijo. In ko je guverner Kalifornije postal Arnold Schwarzenegger, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo Zorro vrnil - da reši Kalifornijo. V Legendi o Zorru, nadaljevanju Zakrinkanega maščevalca (1998), pride ravno na volitve: Kalifornija je namreč na tem, da se “demokratično” priključi Ameriki - ker pa je...

Kava in cigarete

Film Kava in cigarete je nastal po 6-minutni vinjeti, ki jo je Jim Jarmusch posnel leta 1986 in v kateri sta Roberto Benigni in Steven Wright kramljala ob kavi in cigaretah, ne da bi se razumela. Z leti je Jarmusch nabral še 10 all-star vinjet in jih naložil na omnibus, ki izgleda tako politično nekorektno kot reklame za stare filme noir, v katerih je bilo vedno toliko cigaretnega dima, da bi pokončal...

40-letni devičnik

40-letni devičnik je romantična komedija, ki izgleda zelo dobro, toda zelo dobro izgleda le zato, ker so romantične komedije, s katerimi nas zadnje čase peca Hollywood, tako kilave. Andy ( Steve Carell ) je romantični klovn: živi sam, obdan je z “akcijskimi” igračami, dela pa v štacuni, toda ko med partijo pokra joške neke bejbe povsem nelogično primerja z vrečo peska, njegovim prijateljem...

Beneški trgovec

Al Pacino v Beneškem trgovcu tako pretirava, kot da hoče iztiriti dekado. Ali pa kar stoletje, dvajseto ali šestnajsto - vseeno. Dvajseto stoletje je itak le replika šestnajstega, vsaj sodeč po Shakespeareovem Beneškem trgovcu, ki je zgodba o trgovini, denarju, kroženju denarja, kreditih, profitu, finančnih piramidah, predsodkih in nestrpnosti, skratka - o ekonomiji in njeni ideologiji.

Skrivnost bratov Grimm

Prizorišča, na katerih se dogajajo filmi Terryja Gilliama, vedno izgledajo kot začarani gozd, v katerem se prižigajo miti, simboli, arhetipi in drugi “začarani” strahovi zahodne civilizacije. Tak je bil New York v Kralju-ribiču, tak je bil metropolis v Brazilu, tak je bil Las Vegas v filmu Fear and Loathing in Las Vegas, taka je bila Philadelphia v Dvanajstih opicah.

Slo-vidvd-borza

War of the Worlds, 1953 Byron Haskin

Deuce Bigalow - Evropski žigolo

Deuce Bigalow ( Rob Schneider ) je zadnji člen v prehranjevalni verigi - ženske ga najprej pofukajo in potem požrejo. Ko potrka na vrata klientke, nikoli ne ve, kaj ga čaka. Zato k ženskam hodi s strahom. In ta strah pred ženskami ga je stenstal v grotesknega frika. Deuce je monumentalno grotesken, čisti space cake, toda pri Davidu Lynchu ga ne boste našli - lahko bi ga našli kvečjemu v halucinacijah kakega...

Odklenjena skrivnost

Kate Hudson je Caroline, ne ravno Mickey Rourke, toda ko pride na jug Louisiane, v močvirje pri New Orleansu, kjer jo Violet Devereaux ( Gena Rowlands ), ostarela južnjaška belle, najame za negovalko svojega invalidnega, nemega, paraliziranega moža Bena ( John Hurt ), se počuti kot Srce angela. Klima je tako vlažna, da se patina vraževernosti kar lepi, ljudje so čudno eluzivni, oh, ali pa slepi, kipci...

Zgodba o dveh sestrah

Zgodba o dveh sestrah je nepredvidljiva, toda trik ni le v tem, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo, ampak v tem, da nikoli ne veš, kaj se je zgodilo. Kar seveda pomeni, da te ni strah tega, kar se bo zgodilo, ampak tega, kar se je že zgodilo. Ni te strah prihodnosti, ampak preteklosti. Preteklost je omara. In Zgodba o dveh sestrah je počasno, mučno, intenzivno, srhljivo, pošastno - a po drugi strani tudi...

Slo-vidvd-borza

The Big Red One, 1980 Samuel Fuller

Slo-vidvd-borza

The Siege, 1998 Edward Zwick

Carja Hazzarda

Svet gre k vragu: Burt Reynolds igra like, iz katerih je v sedemdesetih bril norca. V filmu Smokey in bandit je dirkal s svojim tovornjakom, kršil prometne predpise, povzročal hudo gospodarsko škodo, kljuboval zakonom, ki so utesnjevali njegov evforični individualizem, in šerife brcal v rit, zdaj, v Carjih Hazzarda, pa igra bossa Hogga, mogočnega, skorumpiranega južnjaškega politika, ki ga v rit brcata ...