• Marcel Štefančič jr.

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bad Trip

    Če pa hočete videti, kako čez Ameriko – no, od Tampe do New Yorka – potujejo Američani, si poglejte tole bebavo farso, v kateri si prijatelja Eric André in Lil Rel Howery – z majhno pomočjo gangsterske, neprepoznavne Tiffany Haddish – domišljata, da sta reinkarnaciji Borata in Jackassa, saj en passant neutrudno nategujeta Američane. Kar pa ni težko – Trump jih je tako prežvečil, da vse verjamejo. Tudi to, da lahko »gorila« – moški v goriljem kostumu – posili »nemočnega« moškega. Na vsak fejk padejo. Belski ruralci – Trumpova volilna baza – še toliko bolj. Ob fake news vsaj malce oživijo. In ko jim povejo, da je šlo le za skrito kamero, se, kot vidimo, neskončno razveselijo, saj to potrdi njihov občutek, da je njihovo življenje vendarle film. To, da sta fejkerja temnopolta, jima daje konfrontacijsko gravitacijo, ki pa je film ne zgrabi. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Lillian

    Lillian Alling, priseljenka iz vzhodne Evrope, menda poljskega rodu, se je Amerike tja do leta 1926 naveličala. Ker jo je ameriški sen tako deklasiral, da ni imela niti za vozovnico, je sklenila, da bo v Rusijo odpešačila – čez Buffalo, Kanado, Aljasko in Beringov preliv. Kaj se je z njo zgodilo, ni jasno, ker je na lepem – po prihodu v Dawson City ob reki Yukon – izginila. Brez sledu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Godzilla vs. Kong

    Godzila je nedavno, v filmu Godzila II: Kralj pošasti, rešil svet, saj je uničil pošastne titane, Mothro, Rodana in Ghidoraha, toda zdaj, v filmu Godzilla vs. Kong, se mu zmeša – prestopi na temno stran sile. In ko napade še živčni center mogočne tehnološko-energetske korporacije Apex Cybernetics v floridski Pensacoli, so vsi začudeni. Še toliko bolj, ker Godzila – sicer sam simbol titanske silovitosti, vsemogočnosti, zmagovitosti, neuničljivosti kapitalizma – očitno napade prav kapitalizem. Ko pa kapitalizem napade »alfa titan« (z atomskim zadahom!), ti ne pomaga ne James Bond ne Terminator, še celo Alien ne, tako da si prisiljen mobilizirati drugega »alfa titana«, King Konga, ki so ga vmes preselili nazaj na Otok lobanj, kjer živi v svojem Trumanovem šovu – pod orjaško panoptično kupolo ( ja, mehurček!), ozaljšano s sladkobnim Vintonovim štiklom Over the Mountain Across the Sea. Film Godzilla vs. Kong, bombastični neonski tehnonoir, nadaljevanje filmov Godzila, Godzila II: Kralj pošasti in Kong: Otok lobanj, se dogaja v svetu, v katerem vladajo titanske pošasti, »alfa titani«, medtem ko so ljudje – tudi vsi tisti znanstveniki, geologi, »šepetalci« Godzili ipd. – medli, plehki, enolični, dolgočasni in že kar nepotrebni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Greta

    Greta Thunberg gre desničarjem – zanikovalcem podnebnih sprememb, antifeministom, malim spletnim fašistom – brezmejno na živce. V nekem trenutku vidimo, kako na telefonu prebira negativne odzive nase – vsa tista »forumska« psovanja. »Histerična«, »depresivna«, »žrtev Aspergerjevega sindroma«, »misli, da je mesija«, »govori neumnosti«, »ni sposobna obvladovati svoje jeze«, »tesnoben, nesrečen otrok«, »sploh ne pozna dejstev«, »mentalna bolnica«. Vidimo Trumpa, kako se spakuje. Vidimo Putina, kako se zmrduje. Greta dahne le: »Briga me za priljubljenost!« I Am Greta – po naše Greta – je odličen švedski doku o deklici, ki je sprožila globalno protestno gibanje. Ko leta 2018 sedi pred švedskim parlamentom z napisom »Šolski štrajk za podnebje«, pristopi neka starejša gospa in jo vpraša, zakaj ni raje v šoli, češ otroci se morajo izobraževati, ne pa štrajkati. Greta odvrne: »Kaj mi bo izobrazba, če ne bo prihodnosti?« Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tom and Jerry

    Ko se v istem kadru pojavita Tom in Jerry, gledamo Jerryja. Ko se v istem kadru pojavita Tom in Chloë Grace Moretz, gledamo Toma. Vsaka risanka s Tomom in Jerryjem je prava mojstrovina v primerjavi s tole povsem sterilno, upehano, niti malo zabavno kombinacijo animiranega in igranega filma, v kateri se Tom in Jerry – animirana lika – znajdeta na Manhattnu, med živimi liki, toda od njunega famoznega rivalstva – od vseh tistih malih, pikantnih, perverznih krutosti, od vse tiste ljubezni do burlesknega kaosa, od vse tiste umetnosti dvobojevanja – ne ostane skoraj nič. Ne moreta se razživeti. Zdi se, kot bi ju kdo nenehno cenzuriral. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Shorta

    Najprej zaslišimo nekoga, ki ječi: »Ne morem dihati!« Potem zagledamo policaja, ki na tleh duši temnopoltega moškega. George Floyd? Minneapolis? Ne, Danska, København. Ko je policijske racije v muslimanski soseski konec, temnopolti moški – ja, musliman – pristane v kritičnem stanju, policijsko nasilje pa muslimane dvigne pokonci, tako da danske oblasti tja pošljejo posebne enote, s helikopterji vred. V geto vletita tudi Mike Andersen (Jacob Lohmann), rasistični, robustni, toksični policaj, ki nima nič proti brutalnim racijam, in Jens Høyer (Simon Sears), mladi, naivni policaj, ki je brutalno racijo le nemo gledal, toda spletom okoliščin tam tudi obtičita – sama in preganjana, sredi noči, brez zaščite, brez avta in brez stika z zunanjim svetom, na labirintnem »sovražnem« terenu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Moxie

    Na neki oregonski gimnaziji je seksizem nekaj povsem vsakdanjega: nekonsenzualnih dotikov je v izobilju, mizoginija cveti, fantovski narcizem leti, patriarhalne vrednote brbotajo. Vse to začini spletna objava toksičnega spiska, na katerem so dijakinje razvrščene po različnih kategorijah: »najbolj ubogljiva«, »najbolj pofukljiva« in tako dalje. In ko vodstvo gimnazije, ki dijakinjam itak svetuje, naj ne uporabljajo besede »nadlegovanje«, ob tem zatiralskem objektiviranju le zamahne z roko, se Vivian (Hadley Robinson), ena izmed gimnazijk, sicer hči feministke (Amy Poehler), ki je izgubila aktivistični drive, prelevi v aktivistko – najprej začne anonimno izdajati feministični fanzine Moxie, potem pa v svoje odporniško gibanje vključi tudi nebelke in priseljenke, saj se zaveda, da je feminizem, ki vidi le izkušnje belk in obzorje belskega opolnomočenja, kratke sape. Problem je le v tem, da je film, ki sicer koketira s starimi, ostrimi, pikrimi filmi o gimnazijskih upornikih (Election, Pump Up the Volume), tako brezoseben (in brez vizualnega leska), da bo kratke sape. Še toliko bolj, ker preveč zaupa svoji hipsterski nostalgiji po riot grrrl feminizmu devetdesetih. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Raya and the Last Dragon

    Dežela Kumandra je videti kot Jugoslavija leta 1991, le da leži nekje na Indokitajskem polotoku, kjer nekoč rajsko peterokrako federacijo raztrgajo notranji boji, žebelj v geopolitično krsto pa zabije kužno zlo (Druun), distopični demon nacionalnega razkola, ki petrificira večino prebivalstva, tudi očeta princese Raye (Daniel Dae Kim), agilne, poskočne, liberalne, opolnomočene princese, gverilske mulanske bojevnice, ki skuša – v slogu Indiane Jonesa – sestaviti »kamen«, koncentrat vseh magičnih sil, s pomočjo katerega bi oživila mitsko zmajevko Sisu (Awkwafina), ki bi prebivalstvo tega kraljestva depetrificirala, kar morda zveni precej klišejsko, celo kot déjà vu, magari citat (The Dark Crystal), toda Disneyjev animirani film Raya and the Last Dragon je heglovsko presežen, saj pokaže, da je pot do cilja – potovanje med odmevi vietnamske, kamboške in laoške kulture, ritualno okušanje barvitih svetov, mečevalsko premagovanje strahu, depresije in sebičnosti, nabiranje izkušenj (delov »kamna«), izgradnja nove kozmologije, socializiranje (»Če hočeš kaj dobiti, moraš tudi kaj dati«), menedžiranje emocij in ad hoc pustolovske, pikareskne, utopične skupnosti, ki jo spremlja – atraktivnejša, fascinantnejša in karizmatičnejša od samega cilja, tiste finalne osvoboditve, depetrifikacije demokracije in nacij, ki so vmes vse najboljše in najkinetičnejše zamudile. (Disney+) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Wanting Mare

    Če ljubite filme, ki so videti kot puzzle, potem si poglejte The Wanting Mare, eliptični, melanholični, zapeljivi, malickovsko-carruthovski sci-fi, ki se dogaja v Anmaereju, vzporednem, premaknjenem, distopičnem svetu, v katerem je nekoč obstajal tudi čarobni, rajski »prej«, o katerem zdaj sanja 20-letna Moira, ki jo najprej igra Jordan Monaghan in potem Christine Kellogg-Darrin, in o katerem je sanjala njena mama in mama njene mame in o katerem bodo sanjale njene hčerke. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zakaj skačem

    Ste videli Rain Mana? Potem veste, kako »mi« vidimo avtiste. Toda pravo vprašanje se glasi: kako avtisti vidijo nas? David Mitchell, avtor romana Atlas oblakov, ki ima tudi sam avtističnega sina, pravi, da so avtisti zunajzemeljski – da so torej kot tuja, vesoljska civilizacija, ki je ne razumemo. A kaj če tudi avtisti nas vidijo natanko tako, kot bi nas videla tuja, zunajzemeljska civilizacija, če bi se izkrcala na Zemlji? Kaj vidijo, ko nas gledajo? Kako doživljajo svet, jezik, čas, spomine? Vpogled v to smo dobili, ko je Naoki Higašida, 13-letni japonski avtist, ki ni mogel govoriti in ki svojih misli, občutkov, strahov in želja ni mogel verbalizirati, napisal knjigo Zakaj skačem, ki je postala orjaški bestseller in odprla več oči kot Rain Man, toda doku Zakaj skačem ni le preprosta ekranizacija te knjige. Narator – Jordan O’Donegan – podaja odlomke iz Higašidove knjige, Jerry Rothwell pa nas odpelje na različne konce sveta (Amerika, Britanija, Indija, Sierra Leone), med male avtiste, ki skušajo razumeti svet, in njihove starše, ki skušajo razumeti njih. Eden izmed njih agonično dahne: O, ko bi lahko le za 10 sekund vstopil v njegovo glavo, da bi razumel, kaj vidi in čuti! A kaj če si tudi njegov sin želi, da bi lahko vsaj za 10 sekund vstopil v očetovo glavo – da bi razumel, kaj vidi in čuti? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Cosmic Sin

    Tale kartonasti, ceneni, primitivni sci-fi, ki ima na IMDB-ju oceno 2,5, omenjam le zato, ker v njem igra Bruce Willis. Ali bolje rečeno: ne igra. Nič se mu namreč ne ljubi. Tako nizko je padel, da je ostal brez besed. Rekli boste: pa saj je tudi Steven Seagal padel tako nizko! Že, toda Seagal ni igral v Umri pokončno. In Šundu. A da ne bo kakega nesporazuma: to ni tako slab film, da je že kar dober – to je tako slab film, da ne bo nikoli boljši. (Amazon Prime) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Monster Hunter

    Če se spomnite bombastične, distopične, apokaliptične filmske franšize Nevidno zlo, posnete po videoigrici, potem veste, da se je leta 2017 končala z Zadnjim poglavjem. No, zdaj se nadaljuje, le da preobražena in prenovljena, toda spet posneta po videoigrici, spet bombastična, distopična in apokaliptična, spet z Millo Jovovich, ki jo spet režira Paul W. S. Anderson. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Zack Snyder’s Justice League

    To je Snyderjev director’s cut Snyderjeve Lige pravičnih. Zack Snyder je leta 2017 posnel Ligo pravičnih, v kateri skušajo Batman (Ben Affleck), Čudežna ženska (Gal Gadot), Flash (Ezra Miller), Aquaman (Jason Momoa) in Kiborg (Ray Fisher) oživiti Supermana (Henry Cavill) in pokončati Stepnega volka (Ciarán Hinds), intergalaktičnega zavojevalca (ki hoče sestaviti kozmično orožje za množično uničevanje), a jo je moral zaradi hčerine smrti v postprodukciji zapustiti, tako da jo je potem dosnel in dokončal Joss Whedon. Feni so bili nad Ligo pravičnih razočarani, sline pa so se jim pocedile, ko se je začelo – v duhu urbanih legend – šušljati, da obstaja tudi Snyderjeva verzija, menda popolna mojstrovina, ki je studio Warner noče prikazati. Pojavil se je ključnik #ReleaseTheSnyderCut. Nastalo je spletno gibanje, ki je terjalo: prikažite Snyderjevo verzijo! Pripravili so protestni shod. Celo zvezdniki, ki so nastopili v Ligi pravičnih, so terjali Snyderjev cut. In Warner je vložil še 70 milijonov, tako da je Snyder lahko izdelal svoj cut. Ne, Snyderjev cut prej ni obstajal. A zdaj je tu: Zack Snyder’s Justice League je film fenov, fenovski film, film, ki so si ga zaželeli feni, film, ki so ga terjali feni – film, ki je tudi videti tako, kot bi ga posneli feni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    The Mauritanian

    Tale film o 11. septembru 2001, Guantanamu in mučenju nedolžnih je sicer pozen, že kar prepozen, toda teme se loteva s takšno polemično vnemo, takšno intenzivnostjo in takšnim angažmajem, kot bi bil posnet leta 2002 ali 2003, na vsak način pa v Bushevem prvem mandatu. Mohamedouja Oulda Slahija (Tahir Rahim), mavretanskega študenta, kmalu po 11. septembru primejo in »na črno« prepeljejo v Guantanamo, kafkovski izvensodni vzporedni svet, kjer doživi svoj Zero Dark Thirty, saj ga strahovito mučijo, trpinčijo in ponižujejo (na njem preizkusijo vse Rumsfeldove »enhanced interrogation techniques«), grozi pa mu celo smrtna kazen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    The United States vs. Billie Holiday

    Leta 1937 ameriški senat razpravlja o zakonu, ki bi prepovedal linče črncev, a ga ne sprejme. Linč se zdi senatorjem – samim belcem – očitno sprejemljiv. Billie Holiday (Andra Day), hči prostitutke, nekdanja snažilka v bordelu, to odvratno srhljivost linča protestno stisne v pesem Strange Fruit, s katero zablesti in zaslovi. Toda bolj ko jo poje, tem nesprejemljivejša postaja, saj z njo ne užali le »belskega ponosa« in »belskega primata«, ampak tudi nacionalno varnost: Harry Anslinger (Garrett Hedlund), novi vodja Zveznega urada za mamila (Federal Bureau of Narcotics), perfidni rasist, jezni beli moški, ki trdi, da črnci in jazz kvarijo in zastrupljajo »civilizacijo«, namreč sklene, da jo bo ustavil (tako kot je J. Edgar Hoover sklenil, da bo ustavil Martina Lutherja Kinga). Podtakne ji celo tajnega agenta (Trevante Rhodes), čednega, zapeljivega črnca, ki jo – kot odvisnico, uživalko heroina – kompromitira, tako da pristane v ječi, s čimer postane prva žrtev prve vojne proti mamilom. Ameriškim oblastem se je zdela pesem o linču spornejša od samega linča. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Švic

    Sylwia Zajac (Magdalena Koleśnik) je poljska kraljica fitnessa, motivacijska gurujka, energična spletna celebrity, »svoja najboljša verzija«, manična vplivnica s 600 tisoč instagramskimi sledilci, ki jo obožujejo, slavijo in častijo. Z njo telovadi nacija. Njen fitness je visoka maša telesa, spartakiada v času socialnih omrežij. Nenehno se snema in predvaja, nobenega selfija ne zamudi, vse deli, stalno je prižgana, neprenehoma se trži, neprestano hoče biti pod žarometom. Meje njenega ekshibicionizma so meje njenega sveta. A njen ekshibicionizem je brezmejen in viralen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Primer spolne zlorabe

    Leta 2015 je znani, kontroverzni nemški režiser priredil veliko avdicijo za svoj novi film. Odzvalo se je nekaj sto mladih igralk, med katerimi je bilo precej mladoletnih. Nekatere so bile stare šele 14 let. Hotele so postati igralke. Vse so sicer vedele, da bo šlo za film o incestu, toda niso vedele, kaj jih čaka na avdiciji. Kot se je namreč izkazalo, je bila avdicija le izgovor za spolno nadlegovanje – le pretveza za spolno zlorabljanje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    The Rental

    Tale mučni, klinični, karantenski triler je bil verjetno posnet tik pred izbruhom pandemije, a je kljub temu dobra metafora pandemskih časov: odnosi med liki so namreč tu tako okuženi, kot jih lahko okuži le pandemija, zaupanje tako hitro izgine kot v kužnem času, morilec – Thor via Airbnb – pa je tako maskiran, brezoseben in nečloveški kot covid. Dva parčka – Charlie (Dan Stevens) in Michelle (Alison Brie) ter Mina (Sheila Vand), Charliejeva sodelavka, in Josh (Jeremy Allen White), Charliejev mlajši brat – najdeta sanjsko obmorsko vilo, v kateri nameravata preživeti nekaj dni, toda Charlie in Mina se ponoči skrivaj pofukata – pod tušem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Welcome to Chechnya

    Med bloki nekje v Čečeniji stoji David Istejev. V roki ima telefon, ki pozvoni. Na drugi strani je dekle, ki pove, da je njen stric odkril, da je lezbijka, in da jo zdaj izsiljuje: če ne gre z njim v posteljo, jo bo zatožil njenemu očetu, visokemu čečenskemu politiku, ki jo bo, kot sama pravi, zagotovo ubil. Čakal bi jo bodisi incest ali smrt, če ne bi Istejev, vodja največje ruske organizacije, ki se bori za pravice LGBTQ+, poskrbel, da bo v 24 urah varno zapustila Rusijo. V resnici je še huje. Leta 2017 so v Čečeniji med racijo na nekem telefonu našli gejevske fotografije – lastnika telefona so zverinsko mučili, dokler ni izdal še drugih gejev, lezbijk in transspolnih. Potem so zverinsko mučili tudi njih, dokler niso izdali še drugih gejev, ki so jih spet zverinsko mučili – in tako dalje. Potem so jih predali svojcem, rekoč, naj jih pobijejo. In to je postal modus operandi: najprej jih ugrabijo in mučijo, potem se jih znebijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    The Vigil

    Tale paranormalni šoker je povsem aristotelovski, saj se drži načela »enotnosti dejanja« – odvrti se v eni noči v enem prostoru. Tragedija je neizogibna, saj ven bušnejo peripetije (»preobrati dogodkov iz ene smeri v drugo«), anagnorizmi (»preobrati iz nevednosti v vednost«), hamartije (»usodne zmote«), in patos (»trpljenje«, »pogubno ali mučno dogajanje«), toda film se ne dogaja v starih Atenah, temveč v hasidski skupnosti. Yakov Ronen (Dave Davis) je brooklynski Jud – bil je ultraortodoksen, pa ni več. Hasidsko skupnost je zapustil, da bi se »moderniziral« in sekulariziral. Ker pa je v krizi in potrebuje denar, dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti – za eno noč bo postal šomer. Bedel bo ob truplu Rubina Litvaka, ki so ga med II. svetovno vojno internirali, a je holokavst preživel. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Coming 2 America

    Akeem (Eddie Murphy), princ Zamunde, neodvisne afriške dežele, je leta 1988 – v Landisovi komediji Princ osvaja Ameriko – odpotoval v newyorški Queens (zveni obetavno), kjer si je našel nevesto (Shari Headley). Dobra novica: po 33 letih sta še vedno skupaj. Slaba novica: rodila je le hčerke, ki pa ga – po mračnjaški zamundski zakonodaji – ne morejo naslediti. Zato princ, še ne kralj, ponovno odpotuje v Queens – da bi našel svojega izgubljenega sina (Jermaine Fowler). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Britney Spears se je vse to dogajalo le zato, ker je ženska

    »Kdor zraste pred očmi javnosti, bo tragično končal,« pravi Mara Wilson, nekdanja otroška filmska zvezdnica. Matilda v Matildi, hči Robina Williamsa v Očku v krilu. Še več: »Naša kultura te deklice gradi le zato, da bi jih lahko uničila.« Mara Wilson je nedavno v New York Timesu objavila zelo odmevno kolumno, v kateri popisuje, kako je, namesto da bi praznovala rojstni dan, dajala intervjuje, kako so jo tabloidi razglasili za »razvajenko«, če je rekla, da je utrujena, kako so jo novinarji seksualizirali in že pri šestih mirno spraševali, če ima fanta, kateri igralec se ji zdi najbolj seksi in kaj misli o Hughu Grantu, ki so ga zasačili s prostitutko, kako so se njene fotografije že pri dvanajstih pojavile na spletnih straneh, ki so slavile »foot fetish« (»Vsakič me je bilo sram«), in kako so odrasli moški nenehno komentirali njeno telo. »Hollywood je sklenil, da bo obračunal s spolnim nadlegovanjem v filmski industriji, toda mene na filmskem setu niso nikoli spolno nadlegovali. Spolno nadlegovali so me mediji in javnost.« Ljudje si domišljajo, da si »slavni otroci to zaslužijo«, da torej »sami iščejo«, to pa zato, ker so »slavni in pomembni«. Ironično: to običajno moški rečejo ob posilstvu – saj je sama iskala! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Red Dot

    Ker najnovejšega Shyamalanovega trilerja – Old – še ni na spregled, ga lahko pri tistih, ki ljubijo filme s presenetljivimi, šokantnimi preobrati, nadomesti tale švedski triler, v katerem se Nadja (Nanna Blondell) in David (Anastasios Soulis), ki sta v krizi (Nadja tudi sosedu Tomasu zaupa, da je noseča), odpravita v divjino, kjer naj bi se regenerirala in spravila, toda še preden dobro postavita šotor, jima začne po telesu krožiti tista tako značilna laserska rdeča pika – znak, da ju ima ostrostrelec na muhi. Čaka ju boj za preživetje. Najprej pade njun pes – znak, da je psycho, ki jima je za petami, res pošast. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Supernova

    »Hočem, da se me spominjajo po tem, kar sem bil, ne pa po tem, kar bom postal,« dahne Tusker (Stanley Tucci) svojemu dolgoletnemu partnerju, koncertnemu pianistu Samu (Colin Firth), s katerim kreneta na zadnji road trip, kajti Tusker, pisatelj in »astronom«, počasi izgublja spomin, demenca ga vse bolj stiska in žre, zdravljenje pa je opustil (le spominja ga na to, da je bolan), tako da veste, kam njun avtodom pelje (hej, ko gledate Titanik, tudi veste, kam vse skupaj pelje), toda ne glede na to, da se Supernova lepi na precej modni trend filmov o demenci in podobnih »terminalnih« boleznih (Oče, Še vedno Alice, Daleč od nje, Aurora Borealis), pa tesnoba, s katero objema oba protagonista, deluje neverjetno sveže, precizno in mehko, morda tudi zato, ker Tucci in Firth ne potrebujeta vedno besed, da bi govorila, in ker ne potrebujeta metafor, da bi vedela, da nazaj ne moreta več. (Google Play, Prime Video, Apple TV, Vudu, FandangoNow) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Pelé

    Pelé – sin nogometaša, nekdanji čistilec čevljev, trikratni svetovni prvak, prvi nogometaš, ki je dosegel tisoč golov, nacionalna institucija, občasni filmski igralec, kralj, sinonim za Brazilijo, obljuba boljšega sveta, oče številnih otrok, za katere ni vedel – je bil nogometaš, prek katerega je Brazilija vzljubila samo sebe. Bil je tako slaven, da se ni mogel niti premakniti, grozili so mu s smrtjo in ugrabitvijo, častili so ga kot boga, toda danes težko hodi – pred kamero pridrsa s hojco. Ko pa začne pripovedovati, se začnejo prižigati tekme, svetovna prvenstva in njegove mojstrovine – že gola, ki ju je pri sedemnajstih dosegel v finalu svetovnega prvenstva na Švedskem, sta nogometna Državljana Kanea, obenem pa le uvod v njegovo umetnost. In ko gledate vse te njegove akcije, podaje, strele in gole, se sprašujete: je bil to najboljši nogometaš vseh časov? Ali le najboljši nogometaš 20. stoletja? Je bil boljši od Maradone, Messija in Ronalda? Ni jasno. Zakaj ne? Ker v njegovem času še ni bilo snemalne tehnologije, ki bi lahko ujela vse nianse in vso globino njegove umetnosti. Bi bil s snemalno tehnologijo, ki glorificira Messija in Ronalda, največji? Morda. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Malcolm & Marie

    Malcolm (John David Washington) in Marie (Zendaya), mož in žena, tipična holivudska liberalca, se ponoči vrneta domov v elegantno, razkošno, stekleno, modernistično holivudsko vilo. On je filmski režiser, ona je nekdanja igralka in nekdanja narkomanka. Vrnila sta se s premiere njegovega filma o nekdanji narkomanki, toda na premieri se je za pomoč in navdih zahvalil vsem – razen njej. Ko stopita v vilo, je poln samega sebe, kar prekipeva od samozavesti in narcizma, samozaverovanosti in slave – to je njegova noč! Ona pa gre najprej na stranišče – to je njena kritika njegovega filma. In njunega odnosa. Nje ni začaral. Sam kritike slabo prenaša, še posebej kritike »belskih kritikov«, ker da v vsakem filmu, ki ga je režiral črnec, vidijo film o rasizmu (in ker njegove filme stalno primerjajo s filmi Spikea Leeja). Malcolm sicer s tem namiguje, da za osrednje medije piše premalo temnopoltih kritikov, da so torej belski filmski kritiki privilegirani (tako kot belski režiserji, belski igralci ipd.), toda ob tem spregleda svojo lastno privilegiranost – filme režira zato, ker je moški. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 3. 2021  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film

    Minari

    Ko je lani zablestel korejski Parazit (in celo pobral glavnega oskarja), ni nihče niti slutil, da bo takoj za njim zablestel še Minari, film o korejski družini (oče, mati, dva otroka), ki se prebija skozi Reaganovo Ameriko. Reagan je oznanjal ameriški sen in free enterprise – postanite podjetnik! Postanite samozadostni! Delajte zase! Zanašajte se nase! Država je problem, ne pa rešitev! Jacob (Steven Yeun), patriarh korejske družine, ki se preseli na zahod, je prepričan, da jim bo uspelo, če bodo pridni, delovni, vztrajni. A vse to ne pomaga. Ekonomija jih ne uboga. Blaginja jih kljub trdemu delu zaobide. Ameriški sen nima telefonske številke v imeniku. Jacob misli, da krajšo vlečejo zato, ker dela za druge, ne pa zase, zato sklene, da se bo osamosvojil, da bo torej postal samozadosten, toda priključitev »reaganovski revoluciji« in selitev na jug, v cenejši, obetavnejši Arkansas, kjer začnejo kmetovati in pridelovati korejsko zelenjavo (korejska skupnost v Ameriki je vse številčnejša in to je »trg«, ki ga najbolje poznajo), jih ne odrešita. Zdaj šele postanejo ujetniki trga in igrače kapitalizma. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Honest Thief

    Liam Neeson ne more pozabiti, da je igral Oskarja Schindlerja. Še več: lik, ki ga igra v akcijskih filmih, se vedno obnaša tako, kot da v njem tiči Oskar Schindler. Če že koga ubije, ga ubije zato, ker je bil res velika in popolna svinja. Spomnite se le, kako je v Ledenem maščevanju pokončal ljudi, ki so pokončali njegovega sina – in kaj je počel tipom, ki so v Ugrabljeni ugrabili njegovo hčerko. Tako je »pošten«, da ubije le tiste, ki si smrt res zaslužijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Breaking News in Yuba County

    »Tvoja vagina je ubila mojega moža,« dahne Sue (Allison Janney), razočarana, osamljena, zapostavljena, utrujena gospodinja iz okrožja Yuba. Torto za rojstni dan si kupi sama, da praznuje, pa se itak nihče ne spomni, še najmanj njen mož, ki ga zasači v postelji z blondinko. Ko jo zagleda, otrpne – za vedno. Toda Sue, ki pogreša ljubezen, ne prijavi smrti, temveč izginotje – in nenadoma že igra ljubečo, zaskrbljeno, obupano, nemočno ženo, ki trpi in joče. Kje je moj mož? So ga ugrabili? Mediji takoj planejo, tako da jo objamejo kamere in žarometi – končno je postala zgodba. Končno je pomembna. Končno je v središču pozornosti. Končno dobi to, kar je najbolj pogrešala – ljubezen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film

    Falling

    Za očete so vsi sinovi geji. In Falling, režiserski prvenec Vigga Mortensena, je film o sinu, ki je gej, in očetu, ki je homofob. Nekoč – no, še pred nekaj leti – bi to zadoščalo. Nič več. John (Viggo Mortensen), sicer pilot, namreč ni le gej, ampak je tudi poročen z moškim azijskega rodu (Terry Chen), s katerim imata hčerko (Gabby Velis). In oče, Willis Petersen (Lance Henriksen), ni le homofob, ampak je tudi rasist, mizoginik, seksist, konspirolog in lovec. A tudi to še ne zadošča: očeta, ki mu je bilo ob rojstvu sina žal, da ga je spočel (ker bo nekoč itak umrl), se loteva demenca. Pozablja. Izgublja se. Kot očetje in mame v vsakem drugem filmu, ki ga vidimo. Pa tudi to še ne zadošča: oče se preseli k sinu. Več