• Saša Eržen

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    Detektor prebave

    Plini, ki nastajajo v debelem črevesju, so znak, da katere od sestavin hrane ne presnavljamo najbolje oziroma smo nanjo preobčutljivi. A ugotavljanje, kaj nam povzroča težave, je lahko zamudno, zapleteno in pogosto neuspešno. Z novim žepnim pripomočkom, imenovanim aire, ki ga proizvaja irsko zagonsko podjetje Foodmarble, pa lahko po vsakem obroku konstatiramo, kateri hrani se je drugič bolje izogniti, ker je kriva za napihnjenost, krče v trebuhu, vetrove ter slabo počutje. Kadar telo neke sestavine ne more ustrezno prebaviti, hrana namreč obleži v debelem črevesju, kjer bakterije, ki pripomorejo k njenemu razkroju, proizvajajo različne pline, med njimi tudi vodik. Prav slednjega v izdihu meri aire. Sestavljata ga ustnik – tega je mogoče sneti in umiti – s senzorjem in baterija, ki se polni prek USB-priključka ter naj bi zdržala do nekaj dni. Uporaba je enostavna: vdihnemo, tri sekunde zadržimo dih in nato pet sekund izdihujemo v ustnik detektorja, ki se prek tehnologije bluetooth poveže z aplikacijo na pametnem telefonu, ta pa nam z analizo izdiha pokaže, ali nam hrana ustreza ali ne. Več

  • Saša Eržen

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Muzikalični kozarec

    Kozarec, ki je za optimista na pol poln, za pesimista pa na pol prazen, je za glasbenika uglašen na povišano noto f, torej fis, vsaj v primeru vinskih muzikaličnih kozarcev, musical wine glass, ki jih za ameriškega ponudnika izdelujejo v Nemčiji. Ton iz njih izvabimo tako, da kozarec s tekočino napolnimo do ene od oznak, in nato z navlaženim prstom drsimo po robu kozarca. Kristalni kozarci za vino obljubljajo nič manj kot kristalno čiste tone, te pa potrjujejo tudi uporabniki, ki so njihovo uglašenost preverili s pomočjo uglaševalnih instrumentov za glasbila. Slovenci, znani po tem, da po dovoljšni količini zaužite žlahtne kapljice radi zapojejo, bodo z dotičnimi kozarci končno deležni tudi ustrezne glasbene spremljave. S kompletom osmih čaš, ki so različno napolnjene do posameznih oznak, lahko zaigramo celotno A-durovo lestvico, z enim kozarcem pa lahko posnamemo vsak ton posebej in nato posnetke zmontiramo v želene pesmi. Muzikalični vinski kozarci so naprodaj tudi v kompletu po dva. Več

  • Saša Eržen

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Hudo

    Telovadne podvezice

    Za gospe, ki želijo svoje stegenske mišice izklesati brez truda, pri tem pa delovati celo malce poredno, je poskrbljeno. Tehnologija električne mišične stimulacije, ki najboljšim športnikom pomaga do vrhunske forme, je končno na voljo tudi v obliki podvezic. Telovadna oprema sixpad, ki jo je razvilo japonsko podjetje MTG in jo priporočajo trenerji ter fizioterapevti širom po svetu, promovira pa sam nogometaš Christiano Ronaldo, je posebej za ženske razvila pas s podvezicami, s katerim z elektriko krčimo in raztezamo mišice bokov, stegen ter zadnjice. Priporočajo ga za vsakodnevno uporabo. Takoj ko si pas nataknemo, se pod njim začne odvijati 23-minutna samodejna vadba, mi pa lahko medtem počnemo karkoli. Pas in objemke za stegna izdelujejo v treh različnih velikostih, ki naj bi se prilegale različnim postavam, enostavnost uporabe pa bojda nagovarja uporabnice vseh generacij. Pripomoček, ki ga je mogoče upravljati s pametnim telefonom, ni prav poceni, poleg tega je treba visokoprevodne nalepke iz želeja, ki skrbijo, da mišice utripajo s frekvenco 20 Hz, zamenjati vsaka dva meseca. Več

  • Saša Eržen

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Hudo

    Zmenek dvoživk

    V majhnem prirodoslovnem muzeju v kraju Cochababma v Boliviji je v akvariju desetletje prečofotal žabec z imenom Romeo, najbolj osamljena žaba na svetu. Domnevo, da gre za zadnji živi primerek endemične vodne žabe z latinskim imenom Telmatobius yuracare, je nedavna ekspedicija v bolivijsko džunglo k sreči ovrgla. Akcijo množičnega zbiranja sredstev za iskanje Romeove neveste so sprožili lani za valentinovo, kljub temu pa je bilo prečesavanje džungle večkrat neuspešno. Zdaj se je žabcu žarečega pogleda in oranžnega trebuha končno nasmehnila sreča in bo lahko šel na zmenek s pripadnico svoje vrste, ko ta prestane karanteno. Tudi če si plahi Romeo in Julija, ki je bojda njegovo nasprotje, ne bosta všeč, za vrsto obstaja možnost preživetja. Teresa Chamacho Badani, vodja herpetološkega oddelka v muzeju in odprave na žabe, ki se imenujejo po pokrajini Sehuenca, je povedala, da so poleg Julije našli še eno mlado žabico in tri poskočne žabje samce ter jih vzeli s sabo, saj so zaradi izjemno hitrega krčenja njihovega življenjskega okolja visoko ogroženi, z njihovo pomočjo pa bodo izumrtje vrste morda lahko preprečili. Več

  • Saša Eržen

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Savnanje s klobaso

    Star finski pregovor pravi, da je savna siromakova lekarna. Na Finskem, kjer je savna neločljivi del kulture, ima 5,5 milijona prebivalcev kar 3,3 milijona savn, to v povprečju pomeni eno na gospodinjstvo. Imajo jih tudi v tovarnah, pisarnah, na ladjah in v rudnikih, skupno savno imajo celo poslanci v finskem parlamentu. Povprečna Finka ali Finec gresta v savno vsaj enkrat na teden in v njej preživita nekaj ur. Med savnanjem se praviloma ne je, a ko se po prečiščenju oglasi lakota, je dobro biti pripravljen. Peč na vroče kamne, ki skrbi za temperaturo savne, je odlična za pripravo tradicionalne finske klobasice, imenovane makkara. Nekateri jo spečejo kar na kamnih, tisti, ki nimajo radi cvrčanja, pa lahko uporabijo poseben valjasti pekač za klobasico, imenovan makkaraputki, ki jih iz kamnine salovec izdelujejo v mestu Tuupovaara na vzhodu Finske. Ko je klobasica po petnajstih ali dvajsetih minutah ravno prav pečena, da je njena skorjica hrustljava, notranjost pa sočna, kamniti pekač s peči odstranijo s pomočjo posebnih rokavic, saj je zelo vroč, nato pa klobaso iz njega izvlečejo z vilicami. Hyvää ruokahalua, dober tek! Več

  • Saša Eržen

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Steza iz plastike

    Pot v prihodnost je tlakovana s plastičnimi odpadki, in to dobesedno, saj se bomo s svojimi kopenskimi prevoznimi sredstvi nemara že čez nekaj let vozili po cestah in stezah, narejenih iz reciklirane plastike. Kako bo to videti, lahko že preizkusimo na Nizozemskem, kjer so sredi lanskega septembra v mestu Zwolle odprli prvi odsek kolesarske steze iz reciklirane plastike, dolg trideset metrov. Dva meseca kasneje so v bližnjem kraju Giethoorn položili in odprli še en poskusni tridesetmetrski odsek. Za vsakega so porabili toliko reciklirane plastike, kot je pridobimo iz 218.000 plastičnih kozarcev ali 500.000 plastičnih zamaškov. V resnici znaša delež reciklirane surovine v kolesarski stezi sedemdeset odstotkov, preostanek pa je polipropilen, trša in temperaturno odpornejša plastična masa. Asfaltne alternative sta se domislila inovatorja Anne Koudstaal in Simon Jorritsma, zaposlena v nizozemskem tehničnem podjetju KWS. Pri pilotnem projektu, poimenovanem Plastic road, plastična cesta, sta poleg omenjenega podjetja sodelovala še izdelovalec cevi Wavin ter francoski naftni gigant Total. Več

  • Saša Eržen

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    Dodow

    Buljenje v strop nas lahko zaziba v spanec, če znamo pri tem umiriti dih in misli. S pomočjo napravice, imenovane dodow, ki jo postavimo na nočno omarico in na strop v ritmičnih intervalih projicira pritajeno modro lučko, s katero uskladimo svoje dihanje, to postane precej lažje; uporabniki naj bi statistično zaspali dvainpolkrat hitreje kot sicer. Dodow deluje na baterije in na dotik. Če ga pobožamo enkrat, vklopimo osemminutni uspavalni cikel, če dvakrat, dvajsetminutnega. Nato vdihujemo, ko se lučka pojavlja na stropu, in izdihujemo, ko izginja. Tako počasi umirimo svoj dih, ki ga z enajstih vdihov na minuto zmanjšamo na šest vdihov, pri čemer utišamo še naš zaposleni um. Tehnika pomirjujočega dihanja je sicer sposojena iz joge. Mali uspavalni pripomoček so kronični nespečneži razvili za pomoč sotrpinom, ki jih nespečnost muči predvsem zaradi stresnega načina življenja, ugotovili pa so, da pomaga tudi v primerih jet-laga ali nerednega urnika spanja. V nasprotju z uspavalnimi tabletami je ta način uspavanja brez stranskih učinkov in njegovi uporabniki sčasoma ne razvijejo zasvojenosti; lahko se celo zgodi, da se naučijo umiriti in zaspati samodejno. Več

  • Saša Eržen

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Pasji alarm

    Vlomilci naj bi se hišam, ki jih čuvajo psi, izogibali, a psi za lastnike pomenijo dodatno skrb, nego in stroške. Razen če gre za elektronskega psa čuvaja, kot se imenuje poseben hišni alarm s posnetim lajanjem. Primeren je le za uporabo v hiši in ga ne smemo postaviti na prosto ali v vlažen prostor, saj deluje na elektriko, ob njenem izpadu pa na baterije. Njegov radarski senzor zaznava premikanje od dobrih treh metrov pred sabo, sedmih metrov ob straneh, do kar petnajstih metrov za sabo, tudi skozi okna in stene, če so te iz opeke, betona, lesa, kamna ali umetnih mas in niso debelejše od 18 centimetrov. Ko elektronski pes čuvaj opazi, da je šel kdo mimo hišnih vrat, zalaja in laja pet do deset sekund oziroma dokler zaznava gibanje. Po želji ga lahko nastavimo tudi tako, da ne laja, temveč pozvoni kot hišni zvonec in s tem naznani obiskovalce, ki jih ne želimo prestrašiti. Lahko celo, kot običajni alarmi, zatuli z zvokom sirene. Njegova glasnost je nastavljiva in seže do impresivnih 120 decibelov. Kar je zelo glasno. Če že ne vlomilcev, bo elektronski nemški ovčar odgnal vsaj prevarante, akviziterje in Jehovove priče. Več

  • Saša Eržen

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Unobrush

    Pozabite ščetke iz bambusa, prihaja pametna zobna krtačka, s katero bomo za umivanje zob porabili le šest sekund namesto treh minut, kolikor jih priporočajo za temeljito ščetkanje. Prvi uporabniki imajo ščetko, imenovano unobrush že v kopalnici, njeno množično izdelavo pa nameravajo zagnati še letos. Je preprosta za uporabo in očisti vse zobe hkrati; od nas zahteva le to, da v usta vtaknemo posebno penasto reč in jo tam obdržimo toliko časa, kot ga porabimo, da izgovorimo besedi ’zobna krtačka’. Ker gre za prostoročno ščetkanje, v tem času lahko počnemo kaj drugega, na primer posnamemo selfi. Unobrush skrbi tudi za higieno dlesni, čiščenja medzobnih prostorov z zobno nitko pa ne nadomesti. Z revolucionarno ščetko zobne paste ne bomo več potrebovali, saj čisti s pomočjo vibracij. Njeno spužvo bo, tako kot doslej ščetko, treba zamenjati vsak mesec; polnilna postaja, ki za delovanje potrebuje elektriko, spužvo sicer po vsaki uporabi sterilizira z UV-lučko. Krtačka prihodnosti nam bo prihranila kar nekaj časa; njeni iznajditelji ocenjujejo, da naj bi nam zaradi hitrejšega umivanja zob v življenju ostali kakšni trije meseci več časa. Več

  • Saša Eržen

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Poskusni ščurki

    Ščurki so novi prašiči, vsaj na Kitajskem, kjer farme ščurkov rastejo kot gobe po dežju. Kitajci te žuželke, ki jih imajo drugi za škodljive in neugledne, uporabljajo za izdelavo tradicionalnih zdravil in kozmetičnih izdelkov, pa tudi za to, da reciklirajo zavrženo hrano. S širjenjem mest se povečuje količina ostankov hrane in ti so že postali prevelik zalogaj za smetišča. Na obrobju mesta Jinan stoji farma, na kateri ščurki, sicer znani po tem, da brez hrane preživijo ves mesec, na dan pojedo 50 ton kuhinjskih odpadkov. Zaradi prašičje gripe na Kitajskem velja prepoved hranjenja pujsov z ostanki hrane, tako da so ščurki v tem pogledu dejansko prevzeli njihovo vlogo. V toplem in vlažnem okolju farme milijonske in celo milijardne vojske ščurkov dan za dnem pridno jedo to, česar ljudje niso mogli ali hoteli. Njihova življenjska doba je od pol leta do enega leta, ko pojedo zadnji obrok, pa lahko končajo kot krmilo za živino ter ribe v ribogojnicah, kot gnojilo ali hrana za ljudi. Več