• Saša Eržen

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Hudo

    Savnanje s klobaso

    Star finski pregovor pravi, da je savna siromakova lekarna. Na Finskem, kjer je savna neločljivi del kulture, ima 5,5 milijona prebivalcev kar 3,3 milijona savn, to v povprečju pomeni eno na gospodinjstvo. Imajo jih tudi v tovarnah, pisarnah, na ladjah in v rudnikih, skupno savno imajo celo poslanci v finskem parlamentu. Povprečna Finka ali Finec gresta v savno vsaj enkrat na teden in v njej preživita nekaj ur. Med savnanjem se praviloma ne je, a ko se po prečiščenju oglasi lakota, je dobro biti pripravljen. Peč na vroče kamne, ki skrbi za temperaturo savne, je odlična za pripravo tradicionalne finske klobasice, imenovane makkara. Nekateri jo spečejo kar na kamnih, tisti, ki nimajo radi cvrčanja, pa lahko uporabijo poseben valjasti pekač za klobasico, imenovan makkaraputki, ki jih iz kamnine salovec izdelujejo v mestu Tuupovaara na vzhodu Finske. Ko je klobasica po petnajstih ali dvajsetih minutah ravno prav pečena, da je njena skorjica hrustljava, notranjost pa sočna, kamniti pekač s peči odstranijo s pomočjo posebnih rokavic, saj je zelo vroč, nato pa klobaso iz njega izvlečejo z vilicami. Hyvää ruokahalua, dober tek! Več

  • Saša Eržen

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Steza iz plastike

    Pot v prihodnost je tlakovana s plastičnimi odpadki, in to dobesedno, saj se bomo s svojimi kopenskimi prevoznimi sredstvi nemara že čez nekaj let vozili po cestah in stezah, narejenih iz reciklirane plastike. Kako bo to videti, lahko že preizkusimo na Nizozemskem, kjer so sredi lanskega septembra v mestu Zwolle odprli prvi odsek kolesarske steze iz reciklirane plastike, dolg trideset metrov. Dva meseca kasneje so v bližnjem kraju Giethoorn položili in odprli še en poskusni tridesetmetrski odsek. Za vsakega so porabili toliko reciklirane plastike, kot je pridobimo iz 218.000 plastičnih kozarcev ali 500.000 plastičnih zamaškov. V resnici znaša delež reciklirane surovine v kolesarski stezi sedemdeset odstotkov, preostanek pa je polipropilen, trša in temperaturno odpornejša plastična masa. Asfaltne alternative sta se domislila inovatorja Anne Koudstaal in Simon Jorritsma, zaposlena v nizozemskem tehničnem podjetju KWS. Pri pilotnem projektu, poimenovanem Plastic road, plastična cesta, sta poleg omenjenega podjetja sodelovala še izdelovalec cevi Wavin ter francoski naftni gigant Total. Več

  • Saša Eržen

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    Dodow

    Buljenje v strop nas lahko zaziba v spanec, če znamo pri tem umiriti dih in misli. S pomočjo napravice, imenovane dodow, ki jo postavimo na nočno omarico in na strop v ritmičnih intervalih projicira pritajeno modro lučko, s katero uskladimo svoje dihanje, to postane precej lažje; uporabniki naj bi statistično zaspali dvainpolkrat hitreje kot sicer. Dodow deluje na baterije in na dotik. Če ga pobožamo enkrat, vklopimo osemminutni uspavalni cikel, če dvakrat, dvajsetminutnega. Nato vdihujemo, ko se lučka pojavlja na stropu, in izdihujemo, ko izginja. Tako počasi umirimo svoj dih, ki ga z enajstih vdihov na minuto zmanjšamo na šest vdihov, pri čemer utišamo še naš zaposleni um. Tehnika pomirjujočega dihanja je sicer sposojena iz joge. Mali uspavalni pripomoček so kronični nespečneži razvili za pomoč sotrpinom, ki jih nespečnost muči predvsem zaradi stresnega načina življenja, ugotovili pa so, da pomaga tudi v primerih jet-laga ali nerednega urnika spanja. V nasprotju z uspavalnimi tabletami je ta način uspavanja brez stranskih učinkov in njegovi uporabniki sčasoma ne razvijejo zasvojenosti; lahko se celo zgodi, da se naučijo umiriti in zaspati samodejno. Več

  • Saša Eržen

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Pasji alarm

    Vlomilci naj bi se hišam, ki jih čuvajo psi, izogibali, a psi za lastnike pomenijo dodatno skrb, nego in stroške. Razen če gre za elektronskega psa čuvaja, kot se imenuje poseben hišni alarm s posnetim lajanjem. Primeren je le za uporabo v hiši in ga ne smemo postaviti na prosto ali v vlažen prostor, saj deluje na elektriko, ob njenem izpadu pa na baterije. Njegov radarski senzor zaznava premikanje od dobrih treh metrov pred sabo, sedmih metrov ob straneh, do kar petnajstih metrov za sabo, tudi skozi okna in stene, če so te iz opeke, betona, lesa, kamna ali umetnih mas in niso debelejše od 18 centimetrov. Ko elektronski pes čuvaj opazi, da je šel kdo mimo hišnih vrat, zalaja in laja pet do deset sekund oziroma dokler zaznava gibanje. Po želji ga lahko nastavimo tudi tako, da ne laja, temveč pozvoni kot hišni zvonec in s tem naznani obiskovalce, ki jih ne želimo prestrašiti. Lahko celo, kot običajni alarmi, zatuli z zvokom sirene. Njegova glasnost je nastavljiva in seže do impresivnih 120 decibelov. Kar je zelo glasno. Če že ne vlomilcev, bo elektronski nemški ovčar odgnal vsaj prevarante, akviziterje in Jehovove priče. Več

  • Saša Eržen

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Unobrush

    Pozabite ščetke iz bambusa, prihaja pametna zobna krtačka, s katero bomo za umivanje zob porabili le šest sekund namesto treh minut, kolikor jih priporočajo za temeljito ščetkanje. Prvi uporabniki imajo ščetko, imenovano unobrush že v kopalnici, njeno množično izdelavo pa nameravajo zagnati še letos. Je preprosta za uporabo in očisti vse zobe hkrati; od nas zahteva le to, da v usta vtaknemo posebno penasto reč in jo tam obdržimo toliko časa, kot ga porabimo, da izgovorimo besedi ’zobna krtačka’. Ker gre za prostoročno ščetkanje, v tem času lahko počnemo kaj drugega, na primer posnamemo selfi. Unobrush skrbi tudi za higieno dlesni, čiščenja medzobnih prostorov z zobno nitko pa ne nadomesti. Z revolucionarno ščetko zobne paste ne bomo več potrebovali, saj čisti s pomočjo vibracij. Njeno spužvo bo, tako kot doslej ščetko, treba zamenjati vsak mesec; polnilna postaja, ki za delovanje potrebuje elektriko, spužvo sicer po vsaki uporabi sterilizira z UV-lučko. Krtačka prihodnosti nam bo prihranila kar nekaj časa; njeni iznajditelji ocenjujejo, da naj bi nam zaradi hitrejšega umivanja zob v življenju ostali kakšni trije meseci več časa. Več

  • Saša Eržen

    28. 12. 2018  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Poskusni ščurki

    Ščurki so novi prašiči, vsaj na Kitajskem, kjer farme ščurkov rastejo kot gobe po dežju. Kitajci te žuželke, ki jih imajo drugi za škodljive in neugledne, uporabljajo za izdelavo tradicionalnih zdravil in kozmetičnih izdelkov, pa tudi za to, da reciklirajo zavrženo hrano. S širjenjem mest se povečuje količina ostankov hrane in ti so že postali prevelik zalogaj za smetišča. Na obrobju mesta Jinan stoji farma, na kateri ščurki, sicer znani po tem, da brez hrane preživijo ves mesec, na dan pojedo 50 ton kuhinjskih odpadkov. Zaradi prašičje gripe na Kitajskem velja prepoved hranjenja pujsov z ostanki hrane, tako da so ščurki v tem pogledu dejansko prevzeli njihovo vlogo. V toplem in vlažnem okolju farme milijonske in celo milijardne vojske ščurkov dan za dnem pridno jedo to, česar ljudje niso mogli ali hoteli. Njihova življenjska doba je od pol leta do enega leta, ko pojedo zadnji obrok, pa lahko končajo kot krmilo za živino ter ribe v ribogojnicah, kot gnojilo ali hrana za ljudi. Več

  • Saša Eržen

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Žaljiva pobarvanka

    Odkar so pred leti odrasli otrokom prevzeli pobarvanke, je nabor črno-belih risanih motivov, ki polnoletne nagovarjajo k barvanju, dobil neverjetne razsežnosti. Mandalam so se pridružile pobarvanke, ki združujejo vzorčke s kletvicami, prikazujejo pare v različnih spolnih položajih, pse med iztrebljanjem ali mačje anuse. V tej druščini barvanka, ki prikazuje nakupovalce iz trgovin multinacionalke Walmart, deluje skoraj benigno, čeprav združuje barvanje in posmehovanje soljudem, celo njihovo razčlovečenje, saj jih imenuje »kreature«. Prinaša namreč 37 strani risb čudaško ali pomanjkljivo oblečenih nakupovalcev ter preobilnih družin, ki jih dopolnjujejo nakupovalni vozički, uokvirjajo pa trgovinske police s cenenimi izdelki in abstraktni vzorčki. Podnaslov rolling back dignity z besedno igro, ki želi biti duhovita, sopostavi znižanje cen, v trgovinah Walmart označeno z besedno zvezo rollback, in teptanje človeškega dostojanstva. K slednjemu spodbujata tako dotična pobarvanka kot spletna stran People of Walmart, na kateri posamezniki objavljajo skrivaj posnete fotografije (rednih) obiskovalcev omenjenih nizkocenovnih trgovin, ki so stereotipno označeni kot neizobraženi, revni in debeli. Več

  • Saša Eržen

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Hudo

    Okusno tajsko

    Repi rakcev veljajo za poslastico, preostala anatomija teh majhnih vodnih členonožcev pa v prehrani ni ravno cenjena. Tajska najstnica Pimada Patanapratjapong, katere vzdevek je Pair, pa je pred leti odkrila, da je lahko spodnji del glave rakcev, ki je dotlej veljal za odpadek, prav okusen, le ocvreti ga je treba. Po njeni zaslugi zdaj tudi več Tajcev ve, da je beseda »okusno« slovenskega izvora in kaj pomeni. Prigrizek, ki ga je Pair ustvarila, je – čeprav je stoodstotno tajski – namreč poimenovala kar s slovenskim imenom »okusno«. Na Slovenijo jo, kot pravi, vežejo lepi spomini, zato se tudi njeno podjetje, ki ga je ustanovila leta 2013, imenuje Okusno Food Company Limited. Z ocvrtimi podbradki kozic je mlada Pimada Patanapratjapong v nekaj letih postala milijonarka, tako da so njeni rakci očitno ne le okusni, ampak tudi dobičkonosni. So naravni, brez konzervansov, hrustljavi, hranljivi in zdravi, odličen vir kalcija. Preden jih ocvrejo, jih povaljajo v moki in jim dodajo začimbe. Na voljo so v petih različnih okusih, pri čemer na svoj račun pridejo predvsem ljubitelji tajskih jedi: izvorni, zeleni ali japonski kari, tom jum in pad tai. Več

  • Saša Eržen

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Hudo

    Elektronski nos

    Ste za kosilo jedli česen, imate prepoteno srajco, si že dolgo niste umili las, pa ne veste, če in koliko smrdite ter nimate koga vprašati? Kot nalašč za vas je ročni merilec telesnega vonja Tanita ES-100, ki ga izdeluje japonsko podjetje Tanita, sicer sloveče po naprednih elektronskih tehtnicah. Kompaktno zloženi merilec najprej razprete ter njegov senzor približate telesnemu delu, katerega vonj želite preveriti, po desetih sekundah pa na lestvici od 0 do 10 odčitate rezultat. Pri vrednostih do štiri se lahko sprostite, od štiri do šest je vonj zaznaven, pri sedem do deset pa kar intenziven. Če bi skušali smrad prikriti z dišavo, bi zadevo le poslabšali; ker naprava meri jakost vonja, nam sporoči, da smo nanesli preveč parfuma. Japonci, ki jih očitno telesni vonj precej skrbi, bodo v prihodnosti nadenj pošiljali tudi robote. Obstaja že Hana-chan, robotski pes, ki ljudem povoha noge. V primeru, da smradu ne zazna, pomaha z repom, če noge smrdijo, zalaja, kadar je vonj nevzdržen, pa v zrak razprši osvežilec. Več

  • Saša Eržen

    30. 11. 2018  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Veseljaško drevesce

    Alkohol je med prazniki še posebej cenjen kot družbeni lubrikant, zato ne preseneča, da je decembra poraba alkoholnih pijač večja kot v ostalih mesecih. Ni čudno tudi to, da so se nekateri spomnili pijačo obesiti kar na novoletno jelko, božično smrečico ali kakorkoli že imenujete praznično drevesce. Ker so okraski majhni in zadoščajo le za pol decilitra tekočine, se vanje najbolj prilegajo žgane pijače. Angleška destilarna Lakes na primer ponuja komplete šestih prosojnih okraskov, ki so sicer naprodaj tudi posamično, napolnjeni pa s kakovostnim viskijem ali različnimi vrstami vodke oziroma gina. Škotska destilarna Summerhall iz Edinburga prodaja le komplete, v vsako od šestih plastičnih raznobarvnih bučk pa je natočila svoj džin Pickering’s. Zaradi vsebnosti alkohola je treba paziti, da okraskov ne morejo doseči otroci ali živali, prav tako niso primerni za obdarovanje mladoletnih. Priporočljivo jih je odpirati kje drugje kot nad svečami ali tik ob kaminu. V prazničnem vzdušju bo šest alkoholčkov po grlu steklo precej hitro, a okraske lahko vedno znova napolnite. Čin-čin oziroma džin-džin! Več