• Saša Eržen

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo

    Nevihte v oblaku

    Iz steklene krogle morda ne moremo razbrati vremenske napovedi, iz steklenega oblaka pa lahko, seveda če gre za storm cloud, nevihtni oblak, kot se imenuje steklena posoda v obliki oblaka na lesenem podstavku, ki napoveduje vreme na staromoden način. Nevihtni kozarec (angl. storm glass) je kar stara iznajdba; že kapitan FitzRoy, ki se je z Darwinom leta 1831 odpravil na skoraj petletno potovanje z ladjo Beagle in velja za pionirja meteorologije, je bil navdušen nad uporabo vremenskih steklenih posod, ki so jih v Italiji, Franciji in Nemčiji poznali desetletja. Običajno so napolnjene z destilirano vodo, kalijevim nitratom, amonijevim kloridom, etanolom in kafro. Sestavine reagirajo na zračni pritisk ter temperaturne spremembe in tako napovejo spremembo vremena. Če je tekočina prosojna, se lahko nadejamo lepega vremena, če se pojavijo kristalčki, pa lahko glede na njihovo obliko, velikost, količino in lego sklepamo o vremenskih pojavih, kot so oblaki, dež, veter, sneg, nevihta. Po prihodu v nov dom vremenoslovski oblak oziroma kozarec potrebuje kakšen teden za aklimatizacijo, preden se lahko zanesemo nanj. Več

  • Saša Eržen

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Pyro mini 

    Pozabite najnovejšo pametno uro – svoje prijatelje, sodelavce, znance in naključne mimoidoče lahko osupnete z zapestnim metalcem ognja in se pri tem počutite kot James Bond. Pyro mini, kot se imenuje pirotehnična naprava v velikosti ročne ure, strelja majhne ognjene izstrelke, ki bliskovito poletijo do tri metre daleč, preden se razblinijo. Zapestni pirotehnični pripomoček so sprva razvili za poklicne čarodeje. Kot ’strelivo’ služita bombažna vata in papirnati robček, ki sta zaradi posebne obdelave vnetljiva; njuna količina, ki je priložena mini metalcu ognja, zadošča za 120 izstrelkov. Ognjemetalec ima dve odprtini in lahko ogenjčke meče iz obeh hkrati ali samo iz ene. Pritrjen je na zapestni pašček in ga je mogoče skriti celo pod rokav, je pa tudi snemljiv ter s pomočjo antene deluje na daljinsko upravljanje, na razdalji do devetih metrov. Napaja se prek USB-kabla, ki ga boste redko potrebovali, saj eno polnjenje zadošča za 600 izstrelitev. Če pri roki ni drugega ognja, je z njim mogoče prižgati svečo, opozarjajo pa, da ne gre za igračo in da ga mlajši od 18 let ne smejo uporabljati. Več

  • Saša Eržen

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Supermedo

    Obstaja gumijasti medvedek, pri katerem je smiselnost uporabe pomanjševalnice vprašljiva, saj v višino meri kar štiriindvajset centimetrov in tehta skoraj poltretji kilogram. Supermedo iz želeja, ki je 1400-krat večji od običajnega gumijastega medvedka, že deset let »skrbi za to, da imajo zobozdravniki delo«, vse primerke pa ročno izdelajo v ZDA. Na voljo je v različnih barvah in okusih, kot so borovnica, pomaranča, češnja, žvečilni gumi, grozdje, jabolko, kola, pa tudi v mavrični izvedbi s tremi različnimi okusi. Vsekakor ni dobro celega pojesti naenkrat, saj ima kar 6120 kalorij. Priporočajo, da ga použijete v enainpetdesetih porcijah, od katerih vsaka vsebuje 120 kalorij. Dokler ga ne zmanjka, ga ovitega v plastično folijo, v vrečki ali posodi hranite v hladilniku. Rok uporabe je približno eno leto. Ljubitelji žele bonbonov, pozor, obstaja tudi impresiven gigantski gumi črv, dolg petinšestdeset centimetrov. Oba izdelka sta primerna le za mesojedce, vsebujeta namreč želatino prašičjega izvora. Več

  • Saša Eržen

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Plavajoči kakci

    Predšolskim otrokom se zdijo kakci precej zabavni in verjetno je prav njim prvotno namenjena igrica, pri kateri je treba loviti plavajoče iztrebke. Ti so izdelani iz trde rjave plastike in imajo oči, brez katerih bi bili videti dokaj realistično. Igračo sestavlja šest kakcev, od tega tri klobasice in trije kupčki. Oči pripomorejo k poosebitvi, tako da lahko posameznim drekcem nadenete imena. Z njimi se lahko otroci in odrasli zabavajo med kopeljo v kadi, iz vode pa jih je mogoče loviti tudi v skledi, umivalniku, vedru, pomivalnem koritu, bazenu ali akvariju. Začetnikom svetujejo, da igrive fekalije iz vode polovijo s pomočjo mreže z ročajem, starejšim oziroma izkušenejšim je namenjena ribiška palica, ki ima na vrvici privezan plastični trnek. Če je plastično sranje to, kar želite, da Miklavž, Božiček ali dedek Mraz v lepem ovoju nastavi pod novoletno jelko, v spletnih trgovinah poiščite fishing for floaters, kot se igra izvorno imenuje. Ponarejeni iztrebki niso primerni za otroke, mlajše od treh let. Več

  • Saša Eržen

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Negro čokolada

    Čips z okusom špagetov bolognese, čokolada z okusom japonskega hrena vasabija, sladkorne palčke z okusom pečenkine omake ali žvečilni gumiji z okusom mila dokazujejo, da je v svetu prigrizkov v modi bizarnost. Zato odločitev tovarne Pionir iz Srbije, ki že od leta 1928 izdeluje črne trde bonbone negro z dimnikarjevo podobo na embalaži, da ob stoletnici delovanja združi okus svojih legendarnih bonbonov in svoje mlečne čokolade, niti ne čudi. V nasprotju s splošnim prepričanjem ime bonbonov ni povezano ne s črno barvo bonbona ne z rasizmom, temveč gre za priimek stvaritelja. Italijan Pietro Negro je v 20. letih prejšnjega stoletja živel in delal na Madžarskem, kjer naj bi ustvaril znamenite bonbone s sladkim korenom in meto, ki so tam priljubljeni še danes. Tovarna Pionir sicer stoji v Subotici, le streljaj od madžarske meje, in jo je ustanovil Jozsef Ruff. Čeprav so bonboni črni, je polnilo čokolade z njihovim okusom belo. Kakopak sta mu dodani aromi mete in sladkega korena; slednja je skupna bonbonom negro in bronhi, zato bo morda čokolada všeč tudi ljubiteljem okusa konkurenčnih hrvaških bonbonov, s pomočjo katerih se lažje diha. Več

  • Saša Eržen

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Natikač s krtačo

    Če se težko ali neradi sklanjate in se vam, kadar stojite pod prho ali ležite v kadi, zdijo vaša stopala neverjetno daleč, lahko za pomoč pri njihovi negi uporabite posebno obuvalo. Plastični natikač s ščetinasto notranjostjo, ki ni namenjen hoji, temveč negi stopal, vas bo odrešil sklanjanja, stanja na eni nogi ali vratolomne telovadbe med kopeljo. S pomočjo priseskov na podplatu natikača slednjega pred uporabo pričvrstite na tla ali stranico kadi, po uporabi pa na kopalniške ploščice, da se odcedi. Ko boste z njim med prhanjem ali kopanjem pošprudlali stopalo, mu boste privoščili tako masažo kot piling ter ga ponegovali od pete do prstov. Več kot tisoč ščetin različnih debelin in dolžin stopalo zmasira ter obdela z vseh strani, s pomočjo ščetin na plastičnem paščku bo poščetkan tudi nart, plovec pa poskrbi za odstranjevanje odmrle kože na peti. Pripomoček za mokro nego stopal lahko uporablja vsa družina in ga je mogoče očistiti v pomivalnem ali pralnem stroju. Več

  • Saša Eržen

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Zaščitno pohištvo

    Japonska naj bi se bolj ali manj opazno stresla vsakih pet minut, potresov, ki jih ljudje dejansko občutijo, je tam kakih dva tisoč na leto, uničujočih potresov pa nekaj na stoletje. Zato se na Japonskem posamezniki preventivno radi opremijo s čeladami, zložljivimi čeladami in celo protipotresnim stolom, katerega naslonjalo po potrebi služi kot čelada in ki ne zaščiti le glave, temveč tudi vrat in hrbet. Stol z imenom mamoris – sestavljanka iz japonskih besed »mamoru«, ki pomeni zaščititi, ter »isu«, stol – je v svojem studiu Znug Design oblikoval Nezu Kota. V letih, odkar je na voljo, je v nekaterih japonskih korporacijah že postal del pisarniške opreme. Na sedalu ima gumb, ki ga zavrtimo v eno ali drugo smer, s čimer se naslonjalo sprosti, da ga lahko snamemo in nataknemo nase kot čelado, ki jo pod brado nato pričvrstimo s trakom. Inovativni stol z dvojno uporabnostjo v estetskem smislu ni ravno presežek japonskega oblikovanja, saj zaradi izbokline pod sedežem spominja na prenosno straniščno školjko, še zlasti, ker je bel. A pri naročilu več kot tristo kosov ga izdelajo v katerikoli barvi. Več

  • Saša Eržen

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Lulalnik

    Malčki se spomnijo, da jih tišči lulat, tudi ob najbolj neprimernih trenutkih. A sodobnih staršev to ne spravi v zadrego, saj so opremljeni s posebno posodo za lulanje, ki jo nosijo s sabo v torbici, imajo obešeno na otroškem vozičku ali okoli zapestja, prilega se celo držalu za pijačo v avtomobilu. Bidon za urin pride prav med sprehodom, na otroškem igrišču, v trgovini, med vožnjo z avtom ter vselej, kadar se hočemo z otroki izogniti uporabi javnih stranišč; seveda le pri mali potrebi. Naprodaj je v nekaj izvedbah, v katere gre od slabega do dobrega pol litra urina. Vse so plastične, barvite, luškane in privlačne za otroke. Ustje je ergonomično oblikovano tako, da se lulanik za punčke razlikuje od tistega za fantke, obstajajo pa tudi uniseks različice s širšim ustjem, pokrovčkom v obliki živalske glave in posodo, raztegljivo kot harmonika. Posodo z urinom je treba po tem, ko jo izpraznimo, dobro umiti, da se ne navzame vonja. Pri vseh ljubkih stekleničkah, ki so v bistvu prenosne kahlice, je treba kakopak paziti, da jih kdo po pomoti ne bi zamešal z bidonom za vodo. Več

  • Saša Eržen

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    Minidom

    Minimalistično bivališče, imenovano ekokapsula, izvorno ecocapsule, ki ga je zasnovalo slovaško zagonsko podjetje, je odslej prek platforme airbnb v Bratislavi na voljo vsem, ki bi želeli preizkusiti samooskrbno življenje na desetih kvadratnih metrih. Prvih petdeset kupcev bo za prvo generacijo ekokapsul plačalo po 79.900 evrov, ko bo stekla množična proizvodnja, bo treba zanjo odšteti manj. Jajčasti domek je dovolj velik za eno do dve osebi; poltretji meter visoka kapsula je dolga štiri metre in pol, široka pa 220 centimetrov. Ni je treba priključiti na vodovod ali električno napeljavo, saj zbira in filtrira deževnico ali katerokoli drugo vodo, ki je na voljo, elektriko pa ustvarja s pomočjo vetrnice in solarnih panelov. Njena notranjost spominja na počitniško prikolico; kuhinja je opremljena z indukcijsko kuhalno ploščo, mini hladilnikom in pomivalnim koritom, bivalni prostor s široko posteljo in mizo, kopalnica pa z umivalnikom, katerega pipa se spremeni tudi v prho, ter straniščem, ki izločke kompostira. Kompaktni dom futurističnega videza lahko naložimo na prikolico, podobno kot čoln, in ga z avtom odpeljemo ter prestavimo kamorkoli. Več

  • Saša Eržen

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Prepovedana hoja po vodi

    Če bi se Jezus pojavil danes in bi svojo hojo po vodi demonstriral sredi Tivolskega ribnika v Ljubljani, bi bil v resnih škripcih. Znak ob ribniku namreč hojo na vodni površini izrecno prepoveduje. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, katerega del je omenjeni ribnik, sicer navaja, da se v dotičnem parku ni dovoljeno kopati ali potapljati, jadrati in »izvajati drugih dejavnosti na stoječih vodah«. Med te druge dejavnosti torej sodi tudi hoja po vodi. Samo domnevamo lahko, da so imeli snovalci znaka v mislih prepoved stopanja po vodni površini v zamrznjenem agregatnem stanju, torej po ledu, saj je takoj za hojo med prepovedanimi dejavnostmi na vodi našteto drsanje. Na Tivolskem ribniku, ki je od leta 1984 zaščiten kot del naravnega spomenika, je nedvomno prepovedan tudi zorbing, pri katerem lahko po površini vode hodimo oziroma se kotalimo in plazimo ujeti v veliki napihljivi žogi. Brez posebnih pripomočkov se človek na površini vode, ki je v tekočem agregatnem stanju, ne obdrži in bi lahko le hipotetično tekel po vodi, podobno kot kuščar bazilisk, če bi se premikal s hitrostjo 110 km/h. Več