• Bernard Nežmah

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Adam Alter: Sužnji zaslona

    Ameriški predavatelj omeni primerjalno zasvojenost z alkoholom in drogami, pri kateri je pot do ozdravljenja abstinenca. Toda princip »niti kozarčka več« pri zaslonih ne deluje. Človek bi se z njim izločil iz delovnega in družabnega sveta. Več

  • Matej Bogataj

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah

    Trije cikli kratke proze so stisnjeni med uvod in epilog: med avtoričino pojasnjevanje, kako poskuša dati glas ženskam, obsojenim na molk in gluhoto, kako poskuša najti jezik, ki bo subverziven in bo ob francoščini, za katero pravi, da je njen »bojni plen«, vseboval še vse tiste pogovorne prvine, ki edine lahko priskrbijo avtentičnost ženskega glasu na presečišču berberščine, klasične in narečne arabščine in ne ravno vedno sprejete francoščine – zaradi kolonialne dediščine, do katere se Assia Djebar (1936– 2015) strastno opredeljuje. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Jure Apih: Rdečega mlina blues

    Ko kreativni direktor v oglaševalski agenciji, urednik in časopisni direktor napiše literarno knjigo, pričakujem pretenciozni sprehod v nov žanr. Toda tukajšnji tekst zapelje z močjo, ki jo le redko zmorejo poklicni literati. Avtor je za snov vzel svojo frapantno biografsko zgodbo, ko na začetku vojne očetov prijatelj culico z dojenčkom partizanskih staršev pretihotapi iz Ljubljane v Zagreb in jo dostavi presenečeni ženski, ki niti ne ve, da se ji je rodil vnuk. Več

  • Matej Bogataj

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Edna O’Brien: V gozdu

    Roman V gozdu irske pripovednice Edne O’Brien (Tuamgraney, 1930) ni kriminalka, čeprav se vse vrti okoli kriminala in še bolj delinkventa; pisateljica že na začetku opozori, da gre za resnično zgodbo o dogodkih na irskem podeželju iz leta 1994. Takrat je Michen, fant, ki je večino življenja preživel sprt z zakonom in zaradi tega po različnih prevzgojnih ustanovah, ubil mater z otrokom in potem še mlajšega duhovnika, stanujočega v isti hiši, kjer je pred njim živel duhovnik, ki je fanta zlorabljal. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Roger Scruton: Zablode, prevare, hujskaštva: misleci nove levice

    Pred tridesetimi leti je zgodovinar in publicist Paul Johnson izdal knjigo Intellectuals, v kateri nastopajo Rousseau, Marx, Tolstoj, Ibsen, Sartre, Russell etc., ki jih je presojal po tem, kako so svoja načela udejanjali v lastnem življenju; rezultati so bili izvzemši enega porazni. Več

  • 20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Janne Teller: Vse

    V zadnjem napol eseju in napol avtofikcijski prozi, delu, po katerem je zbirka novel dobila naslov, se Janne Teller (København, 1964) potopi v svoje pisanje. To je mučna in močna izpoved o pisanju in popravljanju, različnih motnjah od telefona do prekoračenega limita na kartici, o spogledovanju z lastno norostjo in prekoračenji. Vidimo, da zgodbe skoraj izkleše, predvsem pa priskrbi formo, ki govori o vsem in skoznjo govori vse: »Vsemu moram zaupati. Vse ve, kaj hoče povedati. Šele ko vse stoji na svojem mestu, vem, da sem vedno vedela, kaj hoče vse povedati. Tega ni mogoče razumeti, in je obenem res in ni. V tem trenutku mi ni prav nič jasno, razen da je tisto, kar sem napisala včeraj, porazno, nimam pa drugih zamisli.« Več

  • Bernard Nežmah

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje

    Po Kratki zgodovini človeštva in Kratki zgodovini prihodnosti še tretji prevod popularnega izraelskega profesorja. Predavatelj na Oxfordu je vešč eseja, v katerem predstavlja univerzitetne teme množicam. A bolj kot z jezikovnim slogom nagovarja s poznavanjem zgodovine, ki pa je ne podaja tematsko v klasični zgodovinski maniri, ampak z njeno pomočjo misli minule, sedanje in prihodnje čase. Denimo motiv atentatov v Parizu 2015 osupljivo prepričljivo poveže s porazom križarjev Ludvika IX. in razmeroma malo samomori nacistične vrhuške po porazu leta 1945. Nekoč so širjenje informacij omejevali, danes jih imamo dobesedno preveč. Ker prinašajo neskončne množice variacij na isti dogodek, ljudje izgubljajo sposobnost, da bi v takšnem obilju razločevali pomembnosti od nepomembnosti. Harari torej prinaša šolo mišljenja. Z njo jasno tezo, da je konec dobe, ko si med šolanjem nabiral znanja, potem pa si jih samo še apliciral. Več

  • Matej Bogataj

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Selja Ahava: Stvari, ki padejo z neba

    Finska pripovednica, scenaristka in dramaturginja Selja Ahava (1974, Helsinki) v tem fragmentarnem romančku potrjuje, kar smo doslej vedeli o njenih rojakih in prebivalcih severnih obzorij – da so malo trčeni in srčni ljudje, o katerih pa avtorica piše brez tistega sladkastega paasillinovskega poprha, bolj zares in seveda malo tudi z dobrohotnim posmehom. Več

  • Bernard Nežmah

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Ferdinand de Saussure: Splošno jezikoslovje

    Knjiga, ki je izšla leta 1915, je čez desetletja postala temelj strukturalizma: v etnologiji je njene koncepte apliciral Levy-Strauss, v lingvistiki Hjelmslev, v psihoanalizi Lacan, v filozofiji Foucault, v semiologiji Barthes. Toda njen avtor je umrl že leta 1913 in tega dela ni nikoli napisal. Od kod je torej vzniknila ena najprodornejših teorij? – Izdala sta jo njegova kolega Bally in Sechehaye na podlagi zapisov njegovih slušateljev, h katerim sta dodala še zapiske iz avtorjevega arhiva ter potem vse skupaj rekonstruirala v nov tekst, za katerega sta v predgovoru prve izdaja zapisala, da bi de Saussure te objave nemara sploh ne dovolil. Njegova smrt je tako rešila veliko delo pred pozabo. Več

  • Matej Bogataj

    6. 9. 2019  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Rachel Cusk: Obris

    Obris je literariziran – ne preveč – pisateljski dnevnik. Pisanje, ki hoče pokazati pisateljski vsakdanjik, ker pa v tem zaradi drugih obveznosti zmanjka časa za pisanje, se to ’zgodi’ šele na tujem. Josip Osti je na temo napisal Duhove hiše Heinricha Bölla, vendar je tamkajšnja klavzura, prekinjana s cimri, samo izgovor za bogato popasenje spominskega gradiva. Več