• Bernard Nežmah

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese

    Ki pa zažarijo šele, če jih beremo s ključem. To je biografija pisatelja Bablja (1894–1949), ki je bil boljševik in nekaj časa najbolj opevani literat pod Stalinom. V času, ko se je vsa dežela tresla pred vodjo tajne policije Berijo, je z njim drugoval in hkrati še ljubimkal z njegovo ženo. Zaslovel je z romanom Rdeča konjenica, v katerem je nonšalantno popisoval početje rdečearmejcev, ki so požigali, posiljevali in klali pope ter druge nasprotnike novega režima. Ista knjiga je deset let kasneje, ko je oblast lakirala svojo podobo, končala med prepovedanim čtivom. Ko so ga v dobi čistk zaprli in obsodili na smrt, je prosil za odlog kazni, češ da bi rad dokončal še biografijo Gorkega in knjigo o kolhozih. Jasno, naslednji dan je končal pred strelskim vodom. Trdi boljševik, ki pa je bil avtor. Pisal ni po uradnih smernicah, ampak to, kar je videl in doživel. Medtem ko so novi socrealisti prikazovali bedo pod carskim režimom in bili polni idej o sovjetskem človeku, je on popisoval pitoreskni milje predrevolucionarne Odese. Tam so se še reveži veselili življenja: starec je našel naslado, ko je zagrizel v masten kos sočnega mesa. Prav tako avtor, ki pretepe in celo samomorilca, ko zadrgne vrv, naslika v poetičnem jeziku. Več

  • Matej Bogataj

    5. 4. 2019  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Katja Perat: Mazohistka

    Na Freudovo lamentacijo, da po vseh bolj ali manj uspešnih poskusih, da bi se približal človeški psihi in jo razumel, še vedno ne ve, kaj ženska pravzaprav hoče, nedvoumno odgovarjata roman Peratove in njegova nosilna heroina Nadežda: v ljubezni želi biti kot moški, torej avtonomna in aktivna, predvsem pa hoče svoj lastni glas. Zlasti po tem, ko jo ta nekajkrat, ko poskuša spregovoriti iz svoje družbene pogojenosti, zapusti. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Roland Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza

    Ko je kultni semiolog in strukturalist Roland Barthes leta 1977 objavil literarni esej v obliki fragmentov, so bralci takoj pokupili sto tisoč izvodov. Kot vedno v svojih delih je mislil tisto, kar drugi niso. In njegov drugi (popravljeni) slovenski prevod je ostal povsem enako aktualen kot izvirnik pred skoraj pol stoletja – zadeva namreč isti tabu. Teorije podpirajo seksualnost in obscenost kot normalni objekt študija, v diskurzu študijev pa je perverzno govoriti o sentimentalni, torej strastni ljubezni. Ta je iz mode. Več

  • Matej Bogataj

    29. 3. 2019  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

    Alex La Guma: Čas ptice ubijalke

    Čas ptice ubijalke je po žanru in manihejstvu blizu vesterna, čeprav se dogaja na Jugu. Globoko na jugu Afrike. V deželi, ki jo je sam Bog podaril priseljencem v enem očitno evforičnih edenskih zamahov. Na eni strani so veristični popisi razkošnih interierjev in kulinaričnih delicij, ki ob klenem rasističnem besednjaku kažejo stopnjo omike in kulture ter ves čas, z vsakim stavkom, poudarjajo skrajno belsko naziranje. Temu naj dodamo premočrtno politično kariero lokalnega prisednika, ki ga grabi pohlep po zemlji staroselcev, ter rahlo naveličanost gospodinj nad banalijami vizavi blišču, ki ga s podobami prinašajo ameriški filmi z zvezdniki. Na drugi strani pa maščevalec, ki hodi skozi presušeno prašno krajino, v vas pred razselitvijo in na grob, da bi se soočil z bratovimi morilci; hodca so takrat, ob bratovi smrti, za veliko let spravili v zapor, ko je v prekoračeni obrambi porezal enega od belih. Kajti prvi so Buri, Afrikanarji, in zraven Anglež za kolateralno žrtev, drugi, ki jih hočejo preseliti zaradi rude pod kočami in pašniki za drobnico, pa kafri, kot se v afrikanščini reče temnopoltim, kadar jih ravno ne zmerjajo s primati ali čim podobnim. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Jaša Zlobec: Moje življenje je moja revolucija

    Izbor pesmi in člankov publicista, prevajalca, dolgoletnega kolumnista Mladine, poslanca in ambasadorja Jaše Zlobca (1951–2011). Njegove tekste je danes zunaj konteksta resda težko brati, so pa nazorna zgodovina razvoja jezika kritike partijskega režima. Če je hotel pisati o prepovedanem, si je moral izmisliti poseben slog. Leta 1971 je posegel po resnem jeziku marksizma in z njim kot komunist izražal pomisleke o samoumevnosti vladavine komunistične nomenklature. Dobro desetletje kasneje je uvedel rubriko »Džuli Šviga«, v kateri je odigral tako radikalnega privrženca oblasti, da je stvari prignal do absurda. Vzemimo njegov najmočnejši tekst See you later, alligator. V času, ko ni bilo dovoljeno kritizirati najvišjih politikov, je kandidaturo Branka Mikulića za predsednika vlade opisal kot najboljšo možno izbiro. Več

  • Matej Bogataj

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Ransom Riggs: Votlo mesto

    Votlo mesto je nadaljevanje Otoka nenavadnih otrok, nas opozarja že platnica, in res morda katere od številnih preobrazb ne razumemo, če nismo brali predhodnika. Vendar nas lahko očara nebrzdana domišljija, kajti to pisavo preveva čudežno: deset otrok s posebnimi sposobnostmi, veliko starejših, kot se zdi, prenaša svojo ravnateljico, začasno začarano v ptico, in išče kakšnega njene vrste, da jo spravi nazaj v vsaj približno človeško obliko. Ves čas jih lovijo človečnjaki in votleži, prvi vsaj na videz nekako človeški, drugi s številnimi jeziki in z ničimer omejeno krvoločnostjo. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Božidar Jezernik: Jugoslavija, zemlja snova

    V sedemdesetih, ko sodobni prevodi humanistike in družboslovja na Slovenskem niso izhajali, je bila založba XX. vek eno redkih oken na zahod. Tokrat spet prinaša delo avtorja, ki ga v slovenskem jeziku še ni najti. Knjiga prof. Jezernika ne obravnava nastanka in razpada jugoslovanske države, ampak genezo pojma Jugoslavija ter se zatorej konča z nastopom Titovega režima, ki idejo naroda in države nadomesti s kultom velikega vodje. Pisana je predvsem z zornega kota slovenstva in osvetljuje manj znano zgodovino, ki jo rekonstruira iz časnikov in knjig. Protiturška vstaja v Bosni 1875 je sprožila dotlej neznano identifikacijo s Srbi, ki so jih časniki poimenovali »srbski bratje«, obenem so se javljali številni prostovoljci, ki so okrepili vstajnike. Več

  • Matej Bogataj

    15. 3. 2019  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Stanka Hrastelj: Prva dama

    Prva dama je pisana čez staro zgodbo o Davidu, ki je Goljata pof! na sredo čela, temu alfa samcu se potem nastavi Betšeba, on pa njenega moža na fronto v prve vrste, da naredi prostor. Zraven so še zapleti – in spopad za prestol – s sinom in malo tudi zgodbe z varnostniki, saj se prva dama vede mimo etikete. Ker ji zlata kletka, v katero se je zaprla, ne ustreza, razvije zanimive in včasih dražljive načine kratkočasenja, malo tudi zato, da parira Davidu, ki s svojimi psalmi blesti na estradi in mu je tam vse ponujeno. In si vse tudi vzame, to mu gre. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma 

    Kaj je o komunizmu napisal človek, ki je bil profesor na moskovski univerzi, potem pa so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze kot obupni primer, ki ga ni mogoče prevzgojiti? Torej mož, ki so mu vzeli domovino in kariero. Več

  • Matej Bogataj

    8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Christoph Ransmayr: Cox ali Tok časa

    Anglež Cox je urar in izdelovalec merilnih instrumentov, največji in najboljši, brend, kakršen je v jajčni veji recimo Fabergé. Sredi 18. stoletja, ko so šle uvozne poti v nasprotni smeri kot danes, dobi od kitajskega cesarja ponudbo, ki je ne more zavrniti. Zanj naj bi izdelal nekaj ur z različnimi pogoni, v ozadju pa je nič manj kot najvišji proračun za poskus, da bi naredili uro, ki bi merila večnost, na trajnostni pogon. Cox in njegovi vidijo v tem priložnost, da bi pod patronatom bogatega in vsemogočnega mecena dosanjali svoje najbolj skrite sanje. Vsi so namreč fantasti, ki jim je obrt samo odskočišče za juriš na nedosegljivo; svojo veščino poskušajo prignati do absolutnega in se temu kar najbolj približajo. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Alberto Manguel: Z Borgesom

    Biografski esej skozi spominjanje. Ko je argentinski pisatelj pisal, da literaturo ustvari šele bralec, je oznanjeval avtorjevo smrt, toda po več kot 30 letih je kultni pisec spet oživel. Ne le skozi prevod Alberta Manguela, še bolj prek svoje slepote. Za življenja je namreč ustvaril serijo srečnežev, ki se lahko hvalijo, kako so mu hodili na dom prebirat čtivo. In s čim si je dal postreči? S špansko, nemško, francosko in angleško književnostjo, kajpak v izvirnikih. Mladi Manguel ga je sicer vozil tudi v kino, kjer je užival ob starih filmih, ki jih je nekoč videl. Starec seveda ni bil le poslušalec, vseskozi je fasciniral z opažanjem idej in s pripombami, obenem pa šokiral bralce s spominom, ko je začete stavke često sam nadaljeval. Dal si je prebirati vse, izvzemši časopise. Torej mož, ki je živel, ne da bi sledil množičnim medijem. Si je danes moč predstavljati koga, ki si ustvari polno življenje, ne da bi ga krojile dnevne informacije in reklame? In ki je hkrati vir idej, domislic in preigravanja literarnih žanrov? Nekoč je v angleški cerkvici recitiral očenaš v stari angleščini – da bi malo presenetil Boga. Užival je v pogovorih, kar je nadgradil z navado, da je na večerjah jedel najenostavnejše jedi – beli riž in testenine, da bi ga uživanje ob hrani ne odvračalo od pogovora. Ustvarjal si je bivanje po svojem načrtu in bil prost smernic industrije prostega časa. Privoščil si je pikrost do bodočih nobelovcev, ki so se mu prišli poklonit, na knjižnih policah ni imel svojih knjig. Gojil je nedopustno strpnost do nasprotnih strani: rokoval se je z diktatorjem Pinochetom in hkrati podpisal peticijo za izginule v njegovi diktaturi. Ljubezen je odkrival le v literaturi, a hkrati prijateljeval s pisateljem Bioyem, ki se je strastno posvečal ženskam, potem pa sta z vso radovednostjo izmenjavala izkušnje. Več

  • Matej Bogataj

    1. 3. 2019  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga

    Thomas Hardy: Nepomemben

    V romanih Hardyjeve viktorijanske predhodnice Jane Austen si protagonistke na vse pretege, torej precej pritegnjeno, prizadevajo za poroko – in se zraven v maniri trubadurjev trudijo, da bi pred Ljubezen postavile Razum, Dolžnost, Čast in čim več podobnih ovir. Pri Hardyju, pol stoletja kasneje, se ovire neverjetno razmnožijo, predvsem pa postane poroka vir vsega zla. Ne le kot ekonomska pogodba z veliko možnosti za mahinacije – zadeve dobivajo obrise zle Usode (zato je Jude iz naslova izvirnika, Jude the Obscure, ’obskuren’, preklet in zavržen) in maličijo in krivijo vse vpletene. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Anton Stres: Leksikon filozofije

    Leta 1980 je Vlado Sruk napisal knjigo »Filozofsko izrazje in repertorij« (379 str.), ki je prežeta z marksistično dogmo, leto za njim se je pojavil »Filozofski leksikon« (329 str.), v katerem je Janez Janžekovič izpustil praktično ves marksistični diamat s pregnano domislico, da je popisal – modroslovje. Še 40 let prej, leta 1941, je izšel prvi slovenski »Filozofski slovar« (102 str.) Aleša Ušeničnika, ki pa je bil kot filozof katoliške provenience po vojni odstranjen iz Akademije in zaradi tega njegovega slovarja ni bilo najti v knjižnici oddelka za filozofijo. Več

  • Matej Bogataj

    22. 2. 2019  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga

    Radoslav Parušev: Od znotraj

    V resničnostnem šovu, ki poteka v zaporu in naj bi iz kriminalca naredil spoštovano in ljubljeno medijsko osebnost, pripravljeno, da zasede najvišje politične položaje, se pojavi tudi pisatelj Parušev (letnik 1975). V zamreženem okolju se je znašel zaradi naložene programske opreme in kot zaporniškemu insajderju mu namenijo komentatorsko vlogo. Vendar ga maniakalni voditelj prekinja in daje besedo vznesenim odsluženim zvezdam realitijev, saj je komentiranje samo stopnička na pisateljevi poti proti dnu. Slej ko prej naj bi postal ’kuzla’ vnaprejšnjega zmagovalca šova, torej na vse pripravljeni ugodnik, ki mu velika živina iz zaporniške hierarhije ponudi varstvo. Vse bi bilo enako kot v resnici, samo da mu zdaj popravijo zobe, ki so mu jih sojetniki ob asistenci paznika, »alfa prasca«, populili zaradi fafanja, pa tudi odnos je bolj žajfničast, spoliran in brez tistih brutalnosti pri posiljevanju; bolj nekaj, kar naj kaže človeško širino in blagost bodočega zmagovalca. Polikani približek resničnosti. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Matthew Walker: Zakaj spimo

    Številke so neusmiljene: dovolj dolg spanec je blagodejen, pomanjkanje zvišuje verjetnost, da dobite raka in povečuje stopnjo umrljivosti. Za izgrednike tipa Marie Darrieussecq – francoska pisateljica, ki piše esejistične himne nespečnosti – tu ni prostora. Od nespanja ni nobenih koristi. Tudi kozarček večernega alkohola, tobak, kava, čaj, tablice, računalniški in teve ekrani v nočnih urah so uničujoči, nepričakovano še poznopopoldanski spanec, na dolgi rok celo uspavalne tabletke. Pomanjkanje spanja je samoevtanazija. Več

  • Matej Bogataj

    15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga

    Zoran Hočevar: Tole zdaj

    Potem ko je proza na začetku prejšnjega stoletja odkrila, da je notranji svet plodna njiva in ponuja nepreštevno tem in junakov, se je po tri četrt stoletja uvihnila vase. Tako je že recimo pri Filipčičevi prozi, še izraziteje pri metafikcionistih po ameriškem zgledu v osemdesetih letih, ki so bralcu zagotovili pogled čez ramo v sam akt pisanja. Proza, kakor da nastaja sproti, z vsemi dilemami in zagatami v zvezi z roki, ki se jih hočejo uredniki čudežno držati ravno takrat, ko ti ne gre, sicer pa nerazumno zavlačujejo in se izgovarjajo na karkoli že. Več

  • Bernard Nežmah

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Bog kot psihoterapevt?

    Francoski nevropsihiater v tokratni knjigi izhaja iz izkušnje afriških otrok, ki so po vojaški službi ubijanja našli edino pomiritev v božjem hramu. Vera v boga je blagodejna za telo in duha, saj verniku daje oporo v najhujših preizkušnjah. Toda v imenu iste vere militantneži preganjajo in pobijajo druge, ki ne pripadajo isti skupnosti. Stvar torej le ni tako preprosta. Več

  • Matej Bogataj

    7. 2. 2019  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Gabriel Garcia Márquez: Dvanajst potohodnikov

    Gabriela Garcia Márqueza so obsedale usode tistih, ki jih je med novinarskim delom zunaj Latinske Amerike srečeval po svetu, popotniške prigode in opaženi originali, skrivnostni migranti, ki so videli že boljše čase in nosijo spomin na nekdanjo veličino. Doživljal je srečanja s čudaki vseh vrst, s stvarmi, ki so ga vznemirjale, medtem ko se je kot ugleden in nadvse vpliven novinar ter osebni prijatelj Castra in še koga od velikih revolucionarnih in političnih imen tistega časa seznanjal z realsocializmom vzhodnoevropskega tipa. O tem je napisal knjigo potopisov po megleničastih političnih krajinah, ki smo jo ravnokar dobili v prestižni potopisni zbirki. Politično zatohlost je hitro prepoznal in literarno zadel, saj je šlo za podobno netransparentnost in enake neskladnosti besed z ravnanji oblastnikov, kakršne je poznal iz sočasnega realkapitalizma karibskega tipa. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Modrost volkov

    Avtorica pozna vse trope volkov v rezervatu Yellowstone, kjer jim dnevno zre v oči, jih opazuje pri lovu, spopadih in igrah. Njena spoznanja razbijajo naivne stereotipe, denimo volka, ki bi pogubil jelena s skokom na vrat. Lupus ravna pametneje, plen bo najprej ugriznil v nogo, žrtev bo počasi izgubljala kri in moč, potem pa sledijo smrtonosni ugrizi. Ker je preudaren lovec, uporablja tudi strategijo zasede; ker pozna teren, izkoristi naravne pasti. Več

  • Matej Bogataj

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Avgust Demšar: Otok

    Demšar je vztrajen ciklični pisec kriminalk, v dosedanjem opusu je literarno oživil dve ekipi mariborskih kriminalistov, ki sta v prejšnjem primeru, v Pohorski transverzali, združili moči, saj je sled za storilcem vodila tudi v politiko. Med vpletenimi je bil celo hitro napredujoči politik, menda kandidat za premiera – pri tem Demšar ni izpustil priložnosti, da bi opozoril na spolitiziranost karieristov v policijskih vrstah in na to, da politiki ščitijo svoje, čeprav imajo morebiti krvave roke. Na nezdrav preplet politike in podložnost policijskih šefov in usmerjevalcev preiskav še neposrednje opozarja Golobov Leninov park: tam pred preiskavo obvarujejo radikaliziranega pripadnika koalicije sovraštva. Več

  • Bernard Nežmah

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Artemidor Interpretacija sanj

    Grški avtor je v 2. stoletju po Kristusu objavil pet knjig, v katerih je povzel znanje tedanjih knjig ter svoje dolgoletne izkušnje. Obdelovanje sanj je bilo takrat obširno: lahko si stopil po nasvet v delfsko preročišče, morda si izbral profano pot pri uličnih vidcih in vedeževalcih ali pa si posegel po knjigah. Želja videti v lastno prihodnost je peljala skozi vsebino sanj. Stari Grki so sanjali vraga in pol: zadevale so jih strele, spreminjali so se v bogove, drugič z njimi zajtrkovali, slekli so si kožo kot kače, zrasli so jim po trije falusi, eden je penetriral v samega sebe, številni v rodno mater, iz teles so jim poganjale vse mogoče rastline, vstajali so od mrtvih, sanjali o mrličih, ki so v drugo umrli, ali celo, da so se spremenili v reko. – In kako iz tega razbrati prihodnost? Več

  • Matej Bogataj

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Amanda Mihalopulu: Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico

    Roman o ženskem prijateljstvu in zagatnih odzivih na evropsko politično stvarnost grške pripovednice Amande Mihalopulu (1966) raste iz travmatičnih spominov: pripovedovalka še po tem, ko se z materjo v Grčijo vrne iz Nigerije, medtem ko oče ostaja v Afriki, zaposlen v naftni družbi, riše votline in si zbaše v usta kakšno kobilico. V otroštvu je bila namreč izpostavljena nasilju, vendar to uspešno potlačuje, in tudi bralci šele proti koncu izvemo za podrobnosti njene afriške epizode, ki sproža neutemeljen občutek krivde. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Sarah Bakewell: V kavarni eksistencialistov

    Namesto trdega študija Heideggerjevih, Sartrovih, Camusovih, Husserlovih in tekstov de Beauvoirove etc. esej biografskih prigod v precej poenostavljenem filozofskem okviru. Več

  • Matej Bogataj

    18. 1. 2019  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Vesna Lemaić: Dobrodošli

    Lemaićeva je bila angažirana že v prejšnji prozi: Kokoška in ptiči je na primer roman o zasedbi prostora pred borzo, o notranji dinamiki gibanja, opozarja na finančne plenilce iz invazivnih tujerodnih denarnih ustanov, ki so si podredile države in celotna gospodarstva. Vendar je ob zanosu in ponosu ob branjenju zgradb, iz katerih so zaradi neplačane položnice deložirali družine, ob pripadnosti in požrtvovalnosti o gibanju od znotraj spisala ne le zgodovino, temveč tudi kritiko. Potem se je področje boja premaknilo drugam in so znotraj kurnika nastale nezaceljive vrzeli in razlike; vendar je vse spisano kot premeščanje, kot niz preimenovanj, ki so omogočala distanco in nekaj humorja ob razliki med vpletenostjo in pogledom od zgoraj. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Simone de Beauvoir Starost: stališče zunanjosti

    To kajpak ni pripoved o večni mladosti in receptih za dolgo ter čilo življenje, pač pa o dobi, ko je človek šibak in betežen zaradi neugodne deformacije tkiv. Ta je postavljena v zgodovinski, sociološki in filozofski kontekst. Več

  • Matej Bogataj

    11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Anna Bolavá: V temo

    Od torka do torka, ko je odkup posušenih rastlin, živi pripovedovalka Anna, zeliščarica in prevajalka po sili, ki ji gre na živce, da je malo raztresena, njeno življenje pa pe rmane ntna zmeda in nesporazum. Pod sušeče se rože recimo podloži štirideset strani prevoda in mora potem žrtvovati dva dni polne poletne nabiralne sezone. Tudi sicer je založba, za katero dela – a je delo ne zanima in zanj niti ni dovolj zbrana – v fazi prestrukturiranja: natančneje, tistim, ki jih hoče obdržati, postavlja nemogoče pogoje in od njih zahteva prevode v eksotičnih jezikih, ki jih praviloma ne znajo, vse to pa zato, da preveri lojalnost in najde garače, s katerimi bo lahko napadala profite na finančnih morjih. Več

  • Bernard Nežmah

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Keith Lowe: Strah in svoboda

    Avtor je bolj esejist kot zgodovinar, saj je napisal eklektično delo, razdeljeno na 24 poglavij in še nekajkrat toliko podpoglavij. Tem se je resda lotil površinsko, toda to je obenem njegov adut, saj je prinesel globalni vpogled v zastrto svetovno zgodovino. V delu je povezoval oralno zgodovino posameznikov s splošnimi trendi. Nesistematično v smislu predstavitve posameznega fenomena ter obširno v nizanju usodnih drobcev. Evgenija iz SZ je po vojni z radostjo našla moža, ki pa je bil medtem že poročen z dvema drugima. Podatek, ki ga je brati v širšem kontekstu: posledica vojnega davka med Sovjeti je bila, da je v državi naenkrat živelo 20 milijonov več žensk kot moških. Japonski zdravnik Juasa je opravljal vivisekcijo na Kitajcih – kirurgi so se učili poklica na živih ujetnikih –, kar pa se mu je zdelo povsem normalno početje še dolgo po vojni. Korejko Čoi so imeli Japonci za spolno sužnjo in posttravmatski stres ji je za zmeraj spremenil življenje. Toda podobno so domačinkam pozneje delali silo tudi Sovjeti, Američani in Južni Korejci severnjakinjam. Več

  • Matej Bogataj

    4. 1. 2019  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Marko Vidojković: Res vam hvala

    Vidojković v tem kratkem in na več mestih duhovitem romanu predpostavlja – pa ni edini –, da je celota sveta sestavljena iz heterokozmosov, torej svetov, ki bivajo drug zraven drugega in drug mimo drugega v različnih dimenzijah, vendar dovolj blizu, da je med njimi mogoč prehod. Ta se zgodi, ko protagonista, zaposlenega na oddelku notranjega ministrstva za nepojasnjene pojave, kar je drugo ime za skrivnostno sinekuro razvajenega očkovega sinčka, pokličejo na resno misijo: pojavljati so se začeli ustaši in četniki, sami takšni, ki so jih že dokončno obdelali likvidatorji za zunanje zadeve (prej KOS). Z istimi prstnimi odtisi, z istimi sovražnimi parolami proti socialistični Jugoslaviji in njenim pridobitvam, do konca pijani. Pijanost je ena od posledic potovanja skozi portale, zato si specialci, ki grejo poizvedovat v alternativno resničnost, v kateri vladajo beda, evro, koruptivne elite, lizači izpostav svetovnega imperializma in kar je še psovk iz tega nabora, špricajo kokain v oči, da so takoj v pogonu. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Borut Korun Utopija in resničnost: ob zatonu evropske civilizacije

    Avtor je kot potopisec objavil nekaj prav simpatičnih knjig o kulturah Južne Amerike, starega Egipta in antične Grčije. Tokrat je spisal polemično delo, ki anticipira samouničenje evropske civilizacije. V knjigi se sprehodi skozi zgodovino Evrope in jo postavi kot razvoj kulture proti islamskemu pohodu nasilja in terorja. Tu dominira stereotipni pogled, ki islamsko tradicijo jemlje zgolj kot militaristično. Z antropološkega in sociološkega vidika gre za definitivno preskromen pristop. Več

  • Matej Bogataj

    21. 12. 2018  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Marie NDiaye: Skrivnostna prehajanja

    Diaye je že z romanom Rosie Carpe nakazala, potem pa s Tremi močnimi ženskami potrdila, da njene junakinje rade rijejo po spominskih usedlinah. Rosie je v tem res krapovsko dosledna in dviguje velike količine mulja, ki zakalijo njen odhod nazaj v kolonijo in popis tamkajšnjih novim priseljencem scela nerazumljivih situacij. Podobno v romanu Ladivine: družina gre namesto na Baltik v neimenovano eksotično in organizacijsk o ne pr egle -dno državo, kjer ni nič tako, kot se zdi, tam pa naslovna junakinja, poimenovana po zatajeni babici, po vrsti nesporazumov in fantastičnih obratov skrivnostno odtava v sanjski nočni gozd. Tam se nerazumljivo preobrazi, za tiste, ki jo poznajo samo na videz, pa celo izgine za zmeraj – predvsem za člane svoje ožje družine. Več