Teebee: The Legacy

O pomenu Teebeeja za drum and bass dovolj pove dejstvo, da je njegova založba ob njegovem prvem singlu leta 1995 preprosto zamolčala dejstvo, da je Neanglež. Zvok je bil že takrat tolikanj prepričljiv, da je mladi Norvežan bil prvi osvajalec otoški plesišč. Vmes je žanr doživel eksplozijo produkcije, kralj teme pa je na tretjem albumu ustvaril zapuščino, ki je dolgo ne bo načel zob časa.

Sonic Liberation Front: Ashe a Go-Go

Cedejka je na nevarnem robu preveč “naravnega” branja kulturnega eklekticizma. Staro in milijonkrat zapisano reklo, da imajo vse godbe svoje korenine v Zahodni Afriki, se zdi, SLF jemljejo malce preveč zares in ohlapno.

Le dust sucker

Nemški dvojec zelo nazornega imena, ki verno opisuje učinke njegove muzike, se je lotil polmrtvega telesa dratarstva z elektronskimi orodji, vsaj tako zamazanimi in nepredvidene zvoke proizvajajočimi kot je vinil z ovitka njunega prvenca. Le Dust Sucker, ki si je že zagotovil mesto v zbirkah pronicljivejših didžejev - preverite: Michael Mayer, Fabric 13 - dostikrat zveni kot banda s sintetiko oskrbljenih...

Dry Kill Logic: The Dead and Dreaming

Ker nu metal že kar nekaj časa slušateljem ne ponuja kaj pretresljivega ali neobičajnega, tako tudi Američani Dry Kill Logic ne ponudijo kaj novega. Če z uvodno pesmico DKL še nakažejo možnost neobičajnega pristopa tetoviranih mladcev do moderne kitarske godbe, ta možnost v naslednjih nekaj minutah kaj hitro nepovratno izpuhti, saj se pred nami nenadoma odpre precej prazno in u...

Peshay: Jammin'

Pol desetletja po prvencu je tukaj tretja avtorska zbirka komadov, ki nam jo posveča Peshay. Sicer je najprej nuja povedati, da je Paul Pesce odličen DJ, ki se je prebil že zdavnaj in še vedno lepo dviga plesišče, toda produkcija je drugačna zgodba. Nekdanjega Goldiejevega protežiranca pri izdelavi novih skladb očitno vleče nazaj k temačnim in džunglističnim izvorom, kar ni nelogično; predor k vrhu lestvic na...

Kammerflimmer Kollektief: Cicadidae

Izjava kitarista in elektrofonika Thomasa Weberja "vodje kolektiva" - čudna antinomija - v opisu početja združbe povzemajoče draži, da so "jazzovski mutant, ki je posegel po bobnbasu". Res, slehernik se potemtakem raje zapiči v minglanje elektrofonskega in "živo-akustičnega" v njihovi godbi, kar je itak precej star, žvečeni problem. Manj je govora o izidu, o skoz prakso danem produktu.

Severina: Severgreen

Če je Severina zakon, o čemer podpisani nikoli ni dvomil, potem luknje v zakonu ne predstavlja njen izjemni amaterski pornič, marveč prav pričujoči plošček, ki, razširjen z multimedijo, kapitalizira prav prisotnost odsotnega. Se spomnite jugoslovanske zastave z izrezano zvezdo, ki je zavihrala po razpadu SFRJ? Severgreen ji je na las podoben.

Renegades of Funk 3

Sestrinska založba znamenite Renegade Hardware se imenuje Renegade Recordings in se desetletje posveča obetajočim ustvarjalcem, ki jih zvočno niso mogli uvrstiti v Hardware-zvok. Sčasoma so takratni obeti kot Total Science ali Future Cut odrasli, na tokratni mešanki izpod prstov Holdtighta pa predstavljajo 24 del novih in vsekakor znanih imen.

Electric Tea: Asociacije

Vprašanje je, kaj bo s projekti, ki jih v zadnjem času zalaga mariborski azil. Kaj bo z nadaljevanjem roka in rokenrola, ki ga je kljub temu, da tega pri nas še niso uradno priznali za enakovredno umetnost, v času, ko bodo ministrstvo za kulturo prevzeli narodnobuditelji. Že sedaj so razne pravoverne novorevijaške ekipe pobirale ogromno denarja, zdaj bo še težje.

Leonard Cohen: Dear Heather

Kanadski bard, pripadnik reda združenega srca, ki je 21. septembra letos dopolnih 70 let, se je zadnjič oglasil pred tremi leti z dokaj komorno pesmarico Ten New Songs. No, tudi ostali Cohenovi albumi ne ponujajo ravno muzike za ples, vendar je bil Ten New Songs prav posebno monoton, k čemur je po vsej verjetnosti prispevalo umetnikovo prebivanje v Los Angelesu, ki s svojim apokaliptičnim vrvežem ni pisan na kožo...

George Strait: 50 Number Ones

Nobenih ekscesov v zasebnem življenju, brez izpadov v javnosti, brez ekstravaganc na odru, nikakršnih provokacij v tekstih in nobenih eksperimentiranj z glasbenim izrazom. Z eno besedo, George je že skoraj četrt stoletja Strait, če naj se zopet poigram z njegovim priimkom, ki mu pristoji, da mu bolj ne bi mogel.

Arto Lindsay: Salt

Kako se stvari sučejo. Protagonist novomeškega šumenja najdrznejše sorte iz časov benda DNA vodi svoje paralelno življenje subtilnega popevkarja, stihoklepca lirike, zagonetnih žgečkljivih verzov, ki jih poje v maniri križanca med pevci bossa nove in mrrmrača Cheta Bakerja. Točno tam nekje, samo da je manj sladek, kakor njegov brazilski kolega Caetano Veloso.

Zmelkoow: Plošča

Kar malce smo se bali za SLO bende, ki smo jih še nekaj let nazaj hudo cenili. Kaj bodo prinesli novi projekti Orlekov, MI2 in Zmelkoowcev? Levičarski Orleki so se za redne nastope na radiju Dur morali prodati samemu vodji in Zboru za republiko. MI2 so posneli solidno ploščo, ki pa jih ni ravno katapultirala na top liste. Zmelkoow pa...

Dave Burell Full-Blown Trio: Expansion

Pianist, erudit Dave Burrell je na tem posnetku čisto izjemen - vtem ko docela resno prevprašuje jazzovsko zgodovino, je še nonšalanten, duhovit, razprt. Avtorsko gradivo jemlje iz nikoli dovolj poznanih, nikoli dovolj preverjenih širjav med ragtimom, Jellyjem Rollom Mortonom, Serjožo Kurjohinom, evropskimi konkretisti in Cecilom Taylorjem, ena pa je “za oddih” odigrana solistično - z...

Jungle Sound the Bassline Strikes Back

Glede na dejstvo, da so posamični komadi iz tokratne Kaosove izdaje hudi hiti, smo se posamičnih delikates (na prvem disku) izpod rok Adam F.-a in Fresha že dodobra naužili, vendar ne zasitili; težek jump-up na koreninah džungle in na krilih teme rojeva kompozicije, zlepljene iz celotnega bobenbaserskega spektra. Fresha razganja od kreposti in njegova dela kot Living Daylights ali Kingston Vampires (z združbo...

Necrophagist: Epitaph

Kdor si misli, da je death metal že zdavnaj pokazal in izrabil vse svoje atribute, se močno moti, kajti čupavi Necrophagist lahko marsikomu ponudijo precej zanimivo zvočno izkušnjo. Močna, hitra, dinamična in tehnično dovršena godba je tisto, s čimer lahko Necrophagist mirne duše prepričajo slehernega pristaša moderne kitarske glasbe, ki ne hlepi samo po zvočnem zapisu brezglav...

The Mass: City of Dis

Med tako imenovano žanrsko težko umestljivimi bendi so se pojavili še Američani The Mass s prvencom City Of Dis, ki ga odlikuje resnična, živopisna in energična godba. Na kratko bi se lahko za The Mass zapisalo, da so več kot obetaven jazzmetalcore bend, ki pa v sebi vešče skriva še druge potenciale brezčasne godbe.

Anthony Rother: Popkiller

Po vseh letih predanega vijačenja in po vrsti po jakosti izenačenih albumov bi si človek pač mislil, da je Anthonyju Rotherju zaupati vsaj v toliko, da, čeravno ne bo vedno znova odkrival Amerike, tudi ne bo izdajal muzike pod svojimi, resda visokimi standardi. Napaka. Namesto minimalističnega, a prefinjenega elektra enega (kljub turškemu poreklu!) najvidnejših negovalcev Kraftwerkovega izročila se je na...

Jon Madof: Rashanim

Nedavni gostje na gromkem odru so poželi deljena pričevanja "uhoslušcev", toda vsi so se izmazali z avtentifikacijsko sodbo, da je v živo, se pravi elektroakustično, trio Rashanim manj hermetičen kakor na plati (nič manj elektroakustično dan v poslušanje). Da vse skupaj vendarle ni tako "preprosto", je bila dobrohotnejša poanta, ki vedno rada išče dobrobiti v niansah, najde dobro besedo za sceno, nje prakso.

Nancy Sinatra

Nenehno vračanje istega? Pa poglejmo. Globalno estrado rolajo bejbe, ki jim takoj, ko odkljukaš ali joške ali rit ali zgledno depilirane noge, zmanjka teksta in razlogov za javno udejstvovanje, kar prevedeno v jezik zmernega feminizma pomeni, da k popredmetenju ženske prispevajo več kot celoletna pornografska produkcija.

Leeloojamais: Nextasy

Naši posavski muzičarji so očitno že v novi fazi svojega ustvarjanja. Nov izdelek je next - je po psihedeliji - je naprej od običajne zadetosti. Ne vem sicer zakaj je potem večina komadov tako mtvjevsko praznih in ne vem zakaj je ta njihova postpsihedelija tako že nekje slišana. Afterafter party bi si lahko zamislili povsem po svoje. Pa ne; v svoje debatne krožke umešajo še nekaj nakladačev, recimo 6pack Čukurja,...

Cunt Grinder: Reign is Continued

Ker v glasbenem undergroundu na srečo še vedno obstajajo nemoralni, nenormalni friki kot so zbrani v Cunt Grinderju, lahko računamo na nepopisno zvočno zabavo. Zamaskirana tolpa že z naslovnico nakaže popolno žalitev vsega svetega v metalski godbi in več kot uspešno nasmeji z besedili, ki jih dopolnjujejo zvočni izsečki nesreč, seksa in drugih družbenih lepot.

Zaklonišče Prepeva: Sellam Alejkum

Centralni komite Zaklonišča je z ustanovitvene parole nešto kao Džimi Hendriks jadrno presedlal na nešto kao Riblja čorba in malo za šalo malo za hec pretežno v enem od izumrlih jezikov z že ponarodelim albumom Novo vreme - stare dileme postal zastavonoša muzikantov zajebantov, ki srčno služijo ohranjanju balkanofilskega izročila ter ščitijo pred depresijo realnosti in mo...

Uusi Fantasia: Top Ten

Jedro Uusi Fantasia sicer tvorita DJ PP in Vilonki (ex Op:l Bastards), po pripovedovanju Randomov sodeč zagnana poharja in hidroponična pridelovalca, ampak na Top Ten jima gode, brenka in poje cel kup gostujočih muzikantov, kar je prispevalo k žlahtnosti in sočnosti prvenca.

Santos: Abrasive

Če se je komu, ampak samo za trenutek, zazdelo, da se je proizvodnja nalomljenih ritmov, da drum&bassa ne omenjamo, ujela v rutino oziroma inercijo in da so brejki postali predvidljiva bebipapa za po rajferskih merilih trezno ljudstvo, gre upajmo le za vtis z domačih plesišč. Prisluhnimo raje, kako se je lomljenja lotil Italijan Santos, za mamo Sante Pucello, ki je v založbo, ki jo vodi tudi v K4 slišani...

Roni Size: Return to V

Šmeker iz Bristola je, za prvi single iz še toplega albuma, dal MP3 formatu komada Out Of Breath teden dni prednosti napram vinilki - za keš, kajpada. Drugače je gazda za 18 vrnitvenih zadetkov zbral 21 večinoma recitatorjev in par pevaljk, ki se berejo kot kdo-je-kdo za britanskimi mikrofoni, ki so našim MC-jevskim pojmom oddaljeni kot kakovost otoškega nogometa.

Pungent Stench: Ampeauty

Če so Pungent Stench morebiti razočarali slušatelje s ploščkom Masters Of Moral Servants Of Sins, je zadnji zvočni izdelek dunajskih doktorjev bizarnosti popolnoma druga pesem. Ampeauty prinaša resnično oster smrad po neobičajnih seksualnih izkušnjah z odrezanimi bolnimi človeškimi udi v humorni in popolni zvočni izpovedi mojstrov poklica.

High Contrast: High Society

Drugi album v karieri prinaša gospodiča HC v adrenalinsko-pravljično-vitaminskem šponu na tekočih frekvencah, deloma slišanih že ob izhajanju posamičnih vinilnih singlov. Za visoko družbo primerna podlaga mestoma odnaša na krilih hitrih ritmov, drugič lebdi med prijetno zvenečo nedoločnostjo, spet ponese po sledi tropa iz Hospitala, ki ga predstavlja kot prvo ime trenutka, in g...

Miss Kittin: I Com

Miss Kitten, prvo (najeto) grlo electroclasha, čutni dekliški glas, ki je najprvo usodno zabelil izdelke Francoza The Hackerja, potem pa še vrste elektrotehnikov Felixom the Housecatom vred, je s samostojnim prvencem stopila iz sence. Mar bi tam ostala še nekaj časa.

Josh Abrams: Cypher

Ena izmed odlik premišljujočih in igrajočih godbe v produktivnejšem obronku jazza je, da so sposobni širiti svoj izraz, glasbeni besednjak in ga bogatiti v dialogu, polilogu z drugimi glasbeniki. Odlika je redka, saj je krog muzikantov, ki so sploh sposobni pogledati izza plank, vse bolj zožen. Čikaški basist Josh Abrams, nadavni gost Gromke, je del te srenje, ki šteje par sto glav.