Felix Da Housecat: Kittenz And Thee Glitz

Znabiti, da ga je stari čikaški maček za svoj največji uspeh do današnjih dni samo namočil v že prej zelo živahno, z electrom in sintpopom prekvašeno področje (neo-welle? nu-electro?) in se kreativno napajal pri celi vrsti sodelavcev. Ni izključeno niti, da Vam zaradi najbolj pregnanih izmed njegovih obsesij z osemdesetimi, sluzastih disko balad, odpade kak noht, ker za nekatere stvari pač nikoli ne bo dovolj...

Belfast Food: Melodije Irske i Kvarnera

Že od koncertnega debakla prvega imena folk panka dalje, ko se je Shane MacGowan na tivolski oder prizibal tako nabasan, da niti lastnih komadov ni zmogel več ločiti, stikam za zvoki, ki bi vsaj deloma ponovili vajo pokojnih The Pogues in poleg globalnega glamurja irskemu melosu pridali tudi nekaj subkulturnega roba.

The Torture Chamber 2 - Mixed by Umek

Vse, kar vidite na naslovki Umekovega drugega miks ploščka, je čista resnica. Umek je - do marsovcev je še dolga pot - kiborg, ki natančno, s svetlobno hitrostjo, skoraj brez samostojnega teka enega samega vinila, miksa s treh gramofonov, je - medtem ko ima še rezervo pri scratchanju - zaslužni mojster crossfaderja in, po novem, tudi virtuoz z efekti na Pioneerjevi mešalki, in če je tisto, kar je priložil tekom ...

Louie Austen: Only Tonight

Pa smo že mislili, da se nikomur ne gravža ta kokainski seksepil, ta poceni glamur visokokonfekcijskih "firm" in po nobel parfemih zaudarjajoči švic, ta popevkarija in potleharija, ki se z vsemi refreni in kar celimi kiticami vred šverca pod imenom housa, a je dostikrat le paritvenim ritualom "lahkotne" muzike potrebnih krajanov namenjena, čimbolj neproblematična in razlajnana kulisa.

Victor Bailey: That's Right!

Pomilesovske generacije "fuzijcev" ne jenjajo. Žanr se je prijel, otrpnil in je prekodiran, poslušalska skupnost je malodane "deadheadovsko" zabubljena in predana, le muzike, ki bi Uho zares zdramila in zdrmala, ni od nikoder. "Res je!" Basist Victor Bailey ni izjema. Ob njem so nabrani stari sodrugi in bližnji ljubljenčki muzike "izza...

Paul Brtschitsch: Venex

Paul Brčić ima v resnici brado in je en tak v sintetizatorje zakopan bledičen fante hrvaških korenin in imena, ob katerem si ne lomijo jezikov samo v Frankfurtu. Veliko manj poškodb organov, prejkone pravi serotoninski izliv bo povzročil njegov drugi album Venex, kjer kot v kakem špageti vesternu vekajo dojenčki, brenčijo zategnjene kitarske strune in meljejo kolesja, dober del ploščka pa, izhajajoč iz dubovske...

Elza Budau: Na pragu let

Še ena kompilacija različnih slovenskih popevk, ki jo označujejo tokrat besedila Elze Budau, ene od treh najpomembnejših slovenskih piscev besedil. Velika težava projekta je dejstvo, da so bili v zadnjih letih vsi boljši komadi že objavljeni na različnih kompilacijah, tisti, ki niso bili, pa sodijo - ne zaradi besedil, ampak predvsem zaradi manj spevnih melodij - med manj pome...

Ex-jugoslovanski velikani (največji hiti bivših republik Jugoslavije) - zgodovinska kompilacija

Plošča sa toliko naslovi in podnaslovi že sama po sebi sigurno napoveduje, da se nam ne bo dogodilo nič pretresljivo dobro. Saj vemo, ni vse zlato kar se sveti in ni vse dobro že zato, ker je jugonostalgija en modern trend tukaj zdaj. Avtori kompilacije so se potrudili, da so na en CD uspeli nabasati vse kar leze in gre in na koncu še eno tipično Primorko Laro Baruco, ki z jugo muziko ala Novi Fosili na eni...

Les Chansons des Perverts Vol. 1 - 16 crippled superhits

Povsem v skladu z vodili založbe Crippled Dick Hot Wax!, ki se ukvarja z izkopavanjem pozabljenih ali prezrtih, najraje čudaških reliktov glasbene zgodovine in s spodbujanjem hudokrvnih novitet, ki se umeščajo na rob elektronike, poteka tudi pričujoča kompilacija šestnajstih verodostojno pokvečenih "uspešnic".

Aphex Twin: Drukqs

Seveda drži, da je Richard D. James še vedno lahko marsikomu nedosegljiv vzor, kar se tiče domišljije, posebej ingenioznih in virtuoznih ritmičnih konstrukcij, pestrosti zvokovnega fonda in parjenja na prvo uho nezdružljivih kontrastov. Vendar pa se pričujoča nepolna ploščka muzike odvijeta po ene parih muštrih in hitro predvidljivem zaporedju uspavank in žalostink, zobarskih povrtav in na hitro, na mokedaja...

DJ Logic: The Anomaly

Nadvse simpatičen izdelek gruče bolj ali manj znanih Newyorčanov in Newyorčank, ki jih je okrog sebe zbral DJ Logic. Jedro potujočega benda Project Logic so pihalec Casey Benjamin, bobnar Stephen Roberson, klaviaturist Mike Weitman in basist Scott Palmer. Torej banda, ki na fanku temelječo muziko rola v živo, a se ne brani re-kompozicij v studiu, kjer šefu pomaga Melvin Gibbs, sicer notorično globok in odbit...

Nine Inch Nails: And All That It Could Have Been

And All That Could Have Been bo vsekakor kar pravšnji naslov za koncertno retrospektivo dolgonohteža, saj boste izza vsega njegovega hropenja in dretja, izza vseh tistih avtodestruktivnih vse prej kot tiho- žitij soničnega inferna v vlogi destilata in povsod prisotne podmene trpljenja našli eno samo stvar, in to je hrepenenje. Čeprav se spirala njegove kreativne moči v ironičnem sozvočju z njegovim nemara...

Temponauta: 155.521.981.589.103

Serija TehNike, ki utegne, če se bo držala živahnega tempa, kaj kmalu obelodaniti plodove vseh okoli Umeka in Randomov in sive eminence Iztoka Turka zbranih tehno ustvarjalcev prestolnice, se nadaljuje s ploščkom razvpitega didžejevskega in tudi produkcijskega dvojca Bizzy-Dojaja. Po eni strani ne presenečajo Temponautine navezave na berlinski - Maurizio on 33&45 - dub, katerega že dolgo rada zavrtita...

Taylor Savvy: More Slogan Songs

Taylor Savvy je po šlagergenialcu Chillyju Gonzalesu in hotnici Peaches zadnji iz vrste s hormoni naphanih državljanov Kanade, ki pestrijo berlinsko klimo in repertoar mutiranega popa založbe Kitty-Yo.

Hiram Bullock: Color Me

Jejhata, ko se zadeve sfižijo do omlednega recikliranja pop formul, potem ni več pomoči. V temle artefaktu čislanega ameriškega mehkega, v skrajni sili, bluesrocka, R&B-ja ali karkoli že to je, je vsega na pretek in nič konkretnega. Hiram Bullock, za povrh obdan še z mainstream jazzarji, od Randyja Breckerja, Davida Sanborna, Kennyja Kirklanda, celo Jerryja Gonzalesa, na Color Me skuša vse poteze, ki jih...

Krs-One: Spiritual Minded

Ko je KRS-ONE pred slabim letom dni napolnil naša ušesa z novim dolgometražnim izdelkom The Sneak Attack, ki je sledil nekajletni produkcijski pavzi, je bilo jasno, da se je prvi hiphopovski filozofski um (tako rekoč ideolog hiphopa) oglasil z razlogom. Komercializacija, misognija, nasilje, materializem, plehkost, odsotnost pravih skillsov, otročavost in nekreativnost, ki so v zadnjih letih preplavile...

Die Like a Dog Quartet: Aoyama Crows

Kvartet Die Like A Dog so evropski freejazzovski veteran, saksofonist Peter Brotzmann, japonski trobentar in uporabnik elektronskih priprav Tošinori Kondo, Američana, bobnar Hamid Drake in kontrabasist William Parker. Ker je bil podpisani prisoten in zapečaten na njegovi svečani evropski inavguraciji leta 1993 v avstrijskem Nickesldorfu na "festivalu konfrontacij", si lahko privošči sodbo, da...

Toby Keith: Pull My Chain

'Country najbolj uspeva v slabih časih. Ljudje se morajo nečesa oprijeti. Takrat pesmi o človeških čustvih in vrednotah postanejo dejstvo,' pravi Toby Keith, najboljši moški vokal leta 2001 po izboru Akademije za country glasbo, ki se je za priznanje najprej zahvalil Jezusu Kristusu.

Pungent Stench: Masters of Moral Servants of Sin

Po nekajletnem počitku se dunajski stvaritelji bizarnega metala vračajo v šoubiznis z novim poslanstvom stvaritelja greha. Čudaško producirani in zvočno polni digitalizirani zapis godbe Pungent Stench tvori v večnem ognju goreča metalska kitara in neustavljiva tolkalna sekcija, podkrepljena z blaznimi glasilkami vrhovnega vodje zla. Pungent Stench kot resnični gospodarji moralnih sprevrženosti podarjajo svojim...

Figurine: The Heartfelt

Za razliko od patetičnih, "vživetih" interpretacij tujih in domačih malikovalcev Depeche Mode (in tudi Soft Cell, Human League...) trio Figurine dokazuje, da je še najti iskrico življenja, več kot ščepec humorja in vsaj decimeter distance v risu elektropopa.

Sven Vath: Fire

Lahko seveda upamo, da starosta in zaslužni borec Sven ne pride v studio in si brkljajoč po mašineriji izmisli motiv, s katerim natančno ne ve, kaj bi počel, in se mu ta motiv potem brez drastičnih premen in povsem predvidljivo vleče skozi mašine do neslavnega konca. Morda bi si kdo tudi mislil, da se Sven novega ploščka ne loteva tako, da si reče: danes bom navijačil eno vižo hard tehna, jutri eno bolj...

Ritem planet: Zadnji dobri fantje

Plošček zadnjih dobrih fantov smo z drhtečo roko, polno pričakovanja, previdno vtaknili v za to namenjeno špranjo in čakali, da se kaj zgodi. Seveda se ni zgodilo prav dosti oziroma zgodilo se je še več.

Zad Moultaka "Anashid" in Fadia Tomb El-Hage

"Himna ljubezni", ki je povzeta iz Stare zaveze. Gre za kompleksno suito v osmih razpoznavnih stavkih. V tekstu in podajanju občutenja šteje samo neskončni prezent. Tako je zapisal libanonski skladatelj in producent komada Zad Multaka. Besedilo v arabščini poje libanonska pevka Fadia Tomb El-Hadž. Produkcija je, po francosko pompozna, teatralična.

Bitch Boys: ... in heat

Ko rockabillyji odrastejo, imajo bore malo razvojnih možnosti. Ena je pop(ačenje) rokenbendovskega tipa, druga ponovno odkrivanje zgodovinskih valov iz Amerike lansirane glasbe. Kot surf glasbe. Deskanje brez vetra in besedil za poslušljivost zahteva veliko hitrost ritma, Bitch Boysi pa 20 komadov poženejo v pičlih 59 minutah.

Korado in Brendi: Čevapčiči

Pravzaprav me bolj kot jedi na žaru pogreje dejstvo, da se najbolj prodajanemu tandemu ne zdi problematično, da se Brendi brez vsakega sramu mirno podpiše pod Jaz pa ti pa židana marela. Kolikor poznam razmere na Sazasu, mu seveda nihče ne bo zatežil, in verjetno se bo na naslednji plati upal podpisati pod V tihem gozdu ob tabornem ognju.

Willie Nelson: The Great Divide

Willie Nelson je klasika. Njegov nosljajoči vokal, upal bi si trditi, da edini, ki se lahko po mitskih razsežnostih kosa z Dylanovim, in njegove prostrane, permanentno otožne pesmi te vržejo v neko prav posebej vedro razpoloženje, ne glede na to, ali zbrano prisluhneš njihovi virtuozni iskrenosti ali pa jih zasukaš kot spokojno zvočno kuliso ob prebiranju dnevnega časopisja in srkanju popoldanske kave.

Soul Center

Thomas Brinkmann si je od tehna sposodil suho, kot iz odpadnih gum ulito opno bas bobna, od housa pa igrivo, sinkopirano stop činelo ter se na tej podlagi gradeč pridružil drugim upom koelnskega minihousa in če podrobneje prisluhnemo, bi pač rekli, da bi si bilo treba oblizniti vse prste, ko bi imeli redno dobavo tako poletne in duhovite plesne muzike, kot je Brinkmannov, s posemplanim funkom založbe Stax ...

Les Mc Cann: Pump It Up

Karkoli že počnejo rokodelci, novodobni studijski veščaki in praktiki iz časov, ko je R&B v vseh odvodih cvetel, to danes pač ni več ista reč. Ne žgečka, ne giba na isti način, dasiravno je bliže sodobni plesni senzibilnosti poplesavajoče mladezni kakor pred petnajstimi leti, ko je bil rock dominantna (ne)popularna kultura. Ameriški veteran, z vsemi žavbami namazan, včasih predvsem pianist in pevec Les...

EMA 2002

Letošnja Ema bo zaradi vseh zgod in homofobičnih napadov postala dobro prodajan projekt, in tudi tale kaseta, obstaja pa tudi CD, bo šla gotovo dobro v promet. Tudi glasba s kompilacije je še kar solidna, vsaj v okviru, ki ga takole tekmovanje dopušča.

The Roma in Serbia: Anthology of Traditional Gypsy Music

Naj spomnimo na navdušene in olajšane vzklike glasbenih žurnalistov, ko so ob koncu osemdesetih let v ploščarne in na delovne mize redakcij množičneje planili world music artefakti: "Končno, nič več predolgih posnetkov ljudskih, etničnih godb, marveč poslušljiva, sodobno producirana etnična glasba." Danes je navdušenje splahnelo, saj so trg preplavili še bolj "poslušljivi"...