-
Kahil el Zabar/Billy Bang: Spirits Entering
Kahil El Zabar je čikaški tolkalec, vodja različnih postav The Ethnic Heritage Ensemble, Billy Bang je naprednjaški newyorški violinist, še pred desetimi, petnajstimi leti čislan, celo slišan v Mariboru, potem pa je ob novemu konservativizmu v jazzu "poniknil" oziroma so ga umaknili iz prvih vrst, četudi jazzovski violinisti niso bili ravno pogosti.
-
Medtem ko se domači vladarji plesišč raje posvečajo produkciji ter potrjevanju na tujih tržiščih - in so za gramofoni menda dosegli vse, kar se doseči da? - se je lakoto, ki nedvomno kruli v ušesih slovenskega tehno najstništva in jo med tednom gasijo kvečjemu neuradni posnetki setov najbolj priljubljenih didžejev, namenil potešiti famozni dr. Silvano, ki suče plošče na Radiu Salomon.
-
Riblja Čorba: Pišanje uz vetar
Majstor Bora pravi, da je za vse skupaj krivo sistematično zatiranje rokenrola v njegovi zadnje desetletje močno skrčeni domovini. Tudi za to, da se terapija s pivom in lozo navkljub splošnemu prepričanju za njegova jetra ni izkazala za najbolj zdravilno. Posledice so na dlani. Srkanje brezalkoholnega piva, odstop z mesta predsednika Partije običnih pijanaca in albumi, ki se namesto v ironično globino raztezajo...
-
Đorđe Balašević: Dnevnik starog momka
Kot se za starega fanta spodobi, se spomini iz njegovega dnevnika tokrat sučejo izključno okoli žensk. Dvanajst s pomenljivim akrostihom povezanih imen, dvanajst izgubljenih in ponovno najdenih priložnosti, dvanajst romantičnih situacij in dvanajst vrhunsko aranžiranih vaj v prepoznavnem melanholičnem slogu, ki vračajo vero v vezano besedo kantavtorskega porekla.
-
Včasih pa kdo preseneti. Glede na vse napisano v promo materialih je že bilo misliti, da gre za nov narodno pop projekt iz katerega se kanita cediti med in mleko, ljubezen do matere ter domovine in želja po nastopih na čestitkah.
-
Žagajoče pošasti Dew-Scented še vedno prisegajo na plapolajoče se čupe in grozeče kitare. Peklenska četvorka skozi celoten album niti za trenutek ne popusti v svoji poblazneli viziji thrash death metala in na koncu nenajavljeno počasti slušatelja s komadom mesa, ki je prišel izpod noža glavnih klavcev, Slayer. Mirnega srca lahko rečemo: če ne bi bilo Slayer, tudi Dew-Scented ne bi bili to, kar so -...
-
Ekvilibrij je nenavadna, če že ne čudaška muzika za tele kraje, ki, ko je govor o akustični kitari, capljajo kot ubožni kantavtorski derivati ali pa "poustvarjajo" in reproducirajo puristične norme klasične kitare. Vse drugo so redki poskusi posameznikov, bolj samotarjev kot ne. Ni še gotovo, ali je čas polstoletne prevlade priučljivega in ekonomsko prijaznega domačijskega glasbila, kitare,...
-
Ob popolni glasbeni/vizualni kontroli svojih izdelkov so angleški kovinarji Godflesh odpilili nov morbiden izdelek surovega jekla. Digitalna cirkularka Hymns nosi trinajst zapovedi Božjega mesa, moduliranih v industrijsko formo glasbe, kjer Godflesh razkrijejo svoje mrakobno srce.
-
Ko je newyorški enterpreneur /raper, lastnik založbe Roc-A-Fella in cunjarske linije Roca Wear/ Jay-Z, septembra lani izdal album The Blueprint, je s tem v slabo voljo spravil vsaj enega človeka, Nasirja Jonesa - Nasa. V svetu kjer je ulični ugled must, še več - eksistenčni predpogoj - lahko vsaka slaba beseda, izrečena iz ust mega prodajanega in respectiranega raperja pomeni nepreklicen konec kariere.
-
Le kdo, ki je vsa ta leta vlekel na ušesa, kaj se oglaša iz koelnske valilnice minihousa, bi si mislil, da se bo ta, ping-pongu sorodna in z odsekanimi zvoki le za najnujnejše preskrbljena panoga kdaj tudi odtransirala in razmehčala do sentišev, ki krasijo dobršen del pričujoče kompilacije založbe Ware.
-
Šaban Bajramović: A Gypsy Legend
Komu je namenjena cedejka s "cigansko legendo"? Sodeč po jezikih, v katerih je spremno besedilo (angleščina, francoščina, nemščina, španščina), vsem, samo tistim ne, ki so Šabana Bajramovića zares poslušali, ob njem podoživljali vso dramo, ki jo je uprizarjal, se v komadih najdevali ali zapluli nekam v čudaštvo, v "patos" in koribantstvo.
-
Kaj se je zgodilo s potetoviranim control-freakom, simbolom metodične destrukcije in avtorjem iskric v slogu “če ni krvi ali če ne boli, ne uživam v igri”? Oh, nič takega, kar se mu ne bi dogajalo od leta 1994 dalje, ko je posnel kontroverzen, kritiško hvaljen in tržno uspešen album Weight, na katerem med drugim s pozicije stadionske rock zvezde pizdi, kakšno sranje je biti stadionska rock...
-
Ko sem se v mladih neumnih letih srečal z Marjanom Podobnikom, da bi pomagal rešiti usodo časopisa, ki sem ga takrat (kje sem imel glavo) urejal, mi je Marjan na moje vprašanje, če bo pomagal rešiti Slovenca, odgovoril: "Štamcar, ne se zafrkavat, jaz moram rešit celo Slovenijo." Ko poslušam tale Smolarjeva jajca, se mi zdi, da imam pred sabo isto osebo. Smolar bo rešil Sl...
-
Morda je res težko verjeti lepim, a v svoji nereflektiranosti in naivnosti grozljivim marnjam Wadade, ki je pod znamko Suns of Arqa od začetka osemdesetih izdal malo morje ploščkov in bi se rad evidentnemu propadu človeštva postavil po robu s pomočjo večnih in svetih, najraje vzhodnjaških modrosti.
-
Mamet je kakopak David. Scott Fields je Čikagovec, kitarist, improvizator in muzični praktik. Za seboj ima zajetno kilometrino godbovanja na obrobju. Vodil je bende, predvsem manjše zasedbe in skladal. Ideja za album je "programska": vir navdiha je pet Mametovih gledaliških komadov, ki jih Fields prestavlja v polje glasbenega skoz improvizacijo v napolstrukturiranih štiklcih.
-
George Strait: The Road Less Traveled
Skoraj 58 milijonov prodanih plošč in 25 platinastih albumov je karseda melodičen dokaz, da smo s tradicionalno umirjeno kavbojsko liriko s ščepcem teksaškega swinga, na kateri George Strait že debeli dve desetletji jezdi romantičnim sončnim zahodom naproti, zadovoljni tako konzumenti sočno uležane ameriške glasbene govedine kot nashvillski predelovalni obrati tovrstnih dobrin.
-
Ganelin Trio: Con Anima / Concerto Grosso
Tale ponatis je absolutna esenca novega jazza sedemdesetih let. Igra Bend. To preprosto je idealna godba. Con Anima je prvenec za sovjetsko državno založbo Melodija iz leta 1976, Concerto Grosso je bil posnet leta 1978, a je po zapletih z državno komisijo izšel šele 1980. Politkomisar, tovariš Šabanov, je na seji po poslušanju menda dejal: "Mar moramo biti pred Zahodom tudi z avantgardno...
-
Pri ostrenju topih ušes z drugo dolgominutno zgoščenko najstnic Kittie se v hrupu živalsko distorziranih kitar izgubi vsak priokus po osladnosti, ki se je pojavljal na otroškem prvencu.
-
Orchestra Baobab: Pirates Choice
Dvojna cedejka s snemanja iz leta 1982 je sovpadla z letošnjim vnovičnim odkrivanjem in postavljanjem na oder legendarnega dakarskega benda. Za world music frike, ki bi se radi nadihali in naužili nečesa, kar so zamudili. Pozabljajo, da itak vedno zamujajo. Na odre dobijo recidive, na ploščah pa jim muzicirajo bendi v polni formi. V drugih časih, v drugačnem kontekstu.
-
Le kje je bilo doslej moč prisluhniti produkciji domačih elektrotehnikov? Če ne hodite prisluškovat na tehno veselice, niste ravno zbiralec vinilov ali celo didžej, ste se morali zadovoljiti z občasnimi kompilacijami in vzeti na znanje, da so avtorski ploščki tukajšnjikov kaj redko blago. Je zapolnitev sedemdesetih minut s količkaj povezano muziko pretrd oreh za na izdajanje vi...
-
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Louis Sclavis Quintet: L'affrontement des pretendants
Začetek devetdesetih let je bil francoski novi jazz za zunajfrankofonske odjemalce malodane pod urokom Louisa Sclavisa. Lyonski pihalec je namreč tako dominiral, na nastopih dajal vse od sebe, metal iz sebe nove komade, sestavljal nove skupine, hkrati je igral tudi v šestih, snemal kot utrgan, da je bil nekaj časa najbolj iskan pihalec. Postal je ljubljenec publike.
-
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Istanbul Oriental Ensemble: Caravanserai
Po pisani štoriji kamelje serajske karavane, žmohtno in z zavidljivo gracioznostjo odigran album v spremnem besedilu ponuja nekaj mamljivega orientalizma, v godbi pa vse razpusti v najboljšo možno različico mestnega, kafiškega, barskega halka. Tolkalec Burhan Očal je znano ime carigrajske glasbene scene, celoten ansambel pa je med uglednejšimi romskimi, ki itak že celo stolet...
-
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Helena Blagne: Nihče ne ljubi kot Slovenec
Nastala je ena velika težava. Sodobna slovenska pop scena je postala (v eni izmed vej) tako predvidljiva, tako brezkompromisna, da je praktično res neposlušljiva, če se ob njej seveda ne zabavamo na ta način, da se režimo trapastim besedilom ali pa iščemo vplive in vzornike iz mediteranskega sveta.
-
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Nighteffect - mixed and compiled by DJ Highfish
Za podrobnejše seznanjanje s sporedom v berlinskem klubu WMF nastopajočega Poljaka Highfisha bi si seveda veljalo prisloniti na uho modro obarvano kompilacijo Nighteffect, ki pa bi, kljub nekaterim pikantnim in hudo plesnim specialitetam ter, po drugi strani, elegantnim, ohlajevanju namenjenim dubom in izicam, znala biti vzrok mešanih občutij zaradi svojega, nizdol po BPM-ih pojemajočega ustroja, ki bi rad...
-
17. 12. 2001 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Motorhead: 25 & Alive 'Boneshaker'
Ob poslušanju zadnjega pol ducata studijskih albumov iz raskavega opusa motornih glav je bilo več kot dovolj trenutkov za dobrohotno ugotovitev, kako je vendarle napočil čas, da začne tudi Lemmy razmišljati o dodatnem pokojninskem zavarovanju. In kako bi mu moral nekdo prijateljsko dopovedati, da na lestvici še ropotajočih rokenrol kaveljcev in korenin Stonesov zlepa ne bo ujel, pa naj še tako krha svoje...
-
10. 12. 2001 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
B.B. King: A Christmas Celebration of Hope
Leta 1997 je Dwight Yoakam vsled božiča izdal čudovit album z naslovom Come On Christmas, na katerem tradicionalnega zvončkljanja in mežikanja lučk ni zaznati niti za vzorec. Od takrat dalje si vesele decembre pustim popestriti z eno božično kolekcijo, tako, ki bi morala po mojih normativih dogmatičnost prazničnega kiča nadgraditi po metodi žanrskega preigravanja klišejev.
-
10. 12. 2001 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Zgleden primerek s fascinacijo do spremenjenih stanj in opojnih substanc gnane visokoturažne retro mašine z zavidljivo basovsko prostornino ter izjemnimi pospeški v obliki umetelnega hipnotičnega kitarskega cvileža, ki jo že v blagih ovinkih odnese s ceste v astralna prostranstva.
-
10. 12. 2001 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Kahil el Zabar's Ritual Trio: Africa N'da Blues
Še vedno je vznemirljivo poslušati jazzovsko intonirane godbe Američanov, ki so izhajale iz panafrikanizma ali nekega afriškega imaginarija, mota "nazaj h koreninam", "k izvorom" ali odkritega kulturnega nacionalizma. Vprašanje je, kako dobesedno poteka uglasbljevanje. Če je to komu zares uspevalo, so bili The Art Ensemble of Chicago z neizmirnimi širjavami, majčkeno distanco,...
-
10. 12. 2001 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Težko je reči, kaj točno mu je prej umanjkalo - morda se je pustil preveč vplivati ostalim Zombijem - vendar je začel Rob, odkar uradno kruli solo, bistveno izraziteje sijati. Vsekakor ni gre za to, da bi vmes kakorkoli odrasel, ojoj ne, kje pa, za ultimativni demanti je treba samo preleteti seznam najnovejših naslovov tipa Bring Her Down (to Crippletown) ali House of 1000 Corpses; ne, čuka gre iskati v nekem...
-
10. 12. 2001 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Kako preračunljivo in revivalistično. Scena world music ponavlja vse, kar so počeli v ameriškem, irskem in sploh folk revivalu. "Velika odkrivanja", "napočil je čas za highlife ", spomnimo se velikih trenutkov, ko je s področja Gane, zahodne Nigerije in naokrog ta slog prevladoval, bil celo panafriški.
Iskanje brez piškotkov ni možno
