Roswell Rudd: Broad Strokes

Kakšno radostno presenečenje je 'povratek' pozavnista Roswella Rudda. V specialistični poslušalski srenji naprednjaškega jazza in improviziranih godb je čislane muzik, danes veteran, ki pri svojih 67 letih vitalno, raznoliko, suvereno, učeno, z občutkom za "sentimentalno" igra v različne smeri. A slejkoprej ostaja zavezan jazzovski ekspresiji, ki jo je sooblikoval od začetka šestdesetih let v...

MI2: Dečki s Sotle

Dečki so izgubili založbo Pozejdon in se osamosvojili, dvomil pa bi, da so v nekaterih komadih zaradi tega še bolj našpičili kitare. Še vedno se lahko pozabavate z njihovo odtrgano in dovolj inteligentno poezijo, glasba pa (kot smo pri teh fantih navajeni) šiba od čistega metalskega žaganja do sentimentalnih popevk, vmes je veliko recitiranja, popa in kakšen šansonček. Pridni.

Willie Nelson & Friends: Stars & Guitars

Ste v zadnjem letu morda kdaj poskusili prešteti Williejeve ploščke? Nima smisla, še preden boste prišli do konca, se bo na policah pojavil nov izdelek te kantrijaške legende, ki se že vse tja od leta 1993 posnetega (in simbolično naslovljenega) Across The Borderline suvereno giblje po spolzkem terenu bratenja med seboj navidez nezdružljivih zvrsti in z albumi kot Milk Cow Blues ali izjemni The Great Divide ...

Bill Frisell: The Willies

Kasnimo, Bill Frisell je z lanskim datumom izdal kar dva albuma, tegale in Blues Dream. Vestno izpolnjuje pogodbo z ugledno založbo, a strunar je v formi. Ta skromen, povsem zadržan glasbenik medtem pobira laskava priznanja in vsaj med kitarskimi friki, ki niso do konca odpuleni, velja za antipod jazzovskim mainstreamovcem, kar je dobra novica.

Accordion Tribe: Sea of Reeds

Druga cedejka harmonikarskega plemena v tej postavi, spomnimo, da je pod taktirko Guya Klučevška obstajala še ena, manj prepriča kot prvenec in bolj kot njihov koncert pred dnevi. Ostali štirje so: Maria Kalaniemi, Otto Lechner, Lars Holmer in Bratko Bibič. Pleme, banda petih meharjev na klavirskih in gumbarskih kromatičnih, še naprej šari po prostranostih raztegovanja, vdihovanja in izdihovanja meha,...

The Tradition Trio: Tone

Akoprav velja, da se je svobodno improviziranih godb novaku priporočljivo učiti v živo, s paralelnim očesom na čudaku, tole gradivo maje tezo. Primerno tudi za inavguracijo na vposluh, saj se vešče poslušajo še sami mojstri, celični že več ko desetletje. Nič težki obenem niti ne fafljajo mozga veteranu: Po kratkem upevanju sforsirajo nonšalantno bohotne tehnike, ko da bi virtuoz požrl poldrug pivnik, v...

Sestre: Souvenir

Kar malce predlogo smo čakali na tole ploščo. Sestre bi jo morale izdati že v časiu Evrovizije v Talinu, se pravi pred pol leta. Verjetno se jim v splošni evforiji ni dalo ukvarjati še s snemanjem novih komadov. OK. Tudi to bomo preživeli.

The Only Blip Hop Record you Will Ever Need - Vol. 1

V nasprotju s kompilacijami plesne muzike, ki ne bi bile sestavljene na prvo žogo in z mislijo na cingljanje v blagajni, v domovini - ob kriminalnih, z redkimi izjemami nikakršnih tiražih ene in druge sorte, ki razodevajo posluh mezgajoče mladine - niti ni čutiti pomanjkanja dostojnih zbirk kunštne elektronike. A le malokatera se lahko pohvali s tako študioznim, "etnološkim" pristopom kompilatorja, v pričujočem...

Fantomas: The Director's Cut

Psihotično združenje Fantomas, kjer so si podali roke glasbeni zverziranci kot so Mike Patton (Faith No More), Dave Lombardo (Slayer), Buzz Osborne (Melvins) in Trevor Dunn (jazz maestro), brez pomislekov poruši mit o svojem komercialnem zvezdništvu. Plošček Director's Cut prtinaša 16 obdelav skladb, ki so nastale v filmih Godfather, Cape Fear, Der Golem, Spider Baby...

Johnny Cash: American IV: The Man Comes Around

Dve leti sta naokrog in mož v črnem se je vrnil. Karizmatičen kot legende, ki jih pripovedujejo stari filmi, in spokojen kot njihovi junaki, ki jezdijo v sončni zahod s skrbno načrtovanim številom zarez na kopitu svojega kolta. Vedno ga je lepo slišati, četudi pesmi, ki jih prinaša s sabo, niso najprimernejša podlaga za veselice in snidenja. Prav nasprotno.

Yugoslavia - World Library of Folk and Primitive Music

Sodelavec urednika Alana Lomaxa, Anglež Peter Kennedy, je za "svetovno zbirko" jugoslovanske posnetke napravil leta 1951 na srečanju Mednarodnega sveta za ljudsko godbo v Opatiji. Snemal je vsepovprek, kar so mu Jugoslovani pripravili v štirih dneh. Posnetki šepajo. Nastopalo je več kot 700 izvajalcev ljudskih godb, večina je bila že "popedenanih" in "estetsko"...

Charles Gayle: Jazz Solo Piano

Biografska evidenca je, da je Charles Gayle dve desetletji živel kot brezdomec in se preživljal z igranjem saksofonov na newyorških ulicah; s svobodnim igranjem, pantomimo, malo klovnovsko predstavo. Ko so ga zaslišali "pravi" in odkrivali njegovo "profesionalnoglasbeno" ozadje, je prišlo do napihovanja, da je nekakšen "manjkajoči člen" v miljeju svobodne...

Public Enemy: Revolverlution

Glabena industrija še vedno ne ve, kaj natančno bi počela z moderno tehnologijo, ki v net povezanim mladincem na vseh koncih sveta omogoča relativno hitro in udobno prenašanje glasbenih datotek in njih prepekanje na cedeje. Potem, ko so utišali prvonastalo spletno izposojevalnico fajlov Napster, se njeni izboljšani kloni spet bohotijo na mašinah in delajo veselje nam in domnevn...

Octex: Idei Lahesna

Leto mineva v znamenju epohalnih odkritij. Najprej, še v Ateljeju 2050, je domača tehno vrhuška, ki je bila prej toliko let zapisana le eni zvrsti elektronike in potlej v okviru Umekovega tria brez odziva publike poskušala z elektrom, odkrila, da njen konjiček, upočasnjeni, zadubani tehno iz Mauriziove valilnice, pomaga tudi pri sproščanju njenih (bivših?), med tednom za chilli soareje zelo dovzetnih strank.

Add N to X: Loud Like Nature

Za angleški trio, ki se je vtisnil v kolektivni spomin z animiranim videom Metal Fingers In My Body, kjer pobezljani robot s pestro izbiro nastavkov vijači po razplojevalnih organih hotnice ter s še temeljiteje vrtajočo, nazobčano muziko, je narava, kot na špici alkoholnega delirija, kokainske abstinence ali posebno bolnih tripov, pač polna odbijajoče golazni, ščurkov, bramorjev in škorpijonov, kakršni gomazijo...

Songs and Ballads of the Bituminous Miners

Izkaz, da je bila ekipa Arhiva ljudske pesmi pri washingtonski Kongresni knjižnici levičarska, sta bila tudi albuma, posvečena pesmim rudarjev v premogovnikih ZDA. Največ so jih nabrali v "antracitski" Pensilvaniji, toda bitumen so kopali v bolj razprostrtih območjih, od Ohia do juga ZDA in vzhodne obale. Iskanje "pristnosti" in približevanje "nižje" delavske...

Beck: Sea Change

Ravno, ko ga človek dokončno vkalupi in se nauči s tem kalupom preko izrazito love/hate odnosa celo shajati, se ta gruvi hillbilly odloči posneti album samih balad, in sicer takih najbolj srčnih, tragičnih in na trenutke celo morbidnih. Saj ne, da ni mister Hansen že prej prirejal krajših ekskurzij v nekoliko čustvenejše vode, a je vsakemu takemu projektu posebej vseeno vdihnil tisto svojo trademark sardonično...

Pankrti: Pankrti

Posnetki prvega nastopa Pankrtov na Gimnaziji Moste in še nekaj bolj ali manj nepotrebnih dodatkov. Zgodovina, četrt stoletja na CD-ju. Pankrti zvenijo kot Rollingi brez Jaggerja, ki so se odločili igrati pank.

Oto Pestner: Spomini na Elvisa

Po usmerjanju kariere v (vse bolj) TV3 vode in na-prisluh dviganju povprečja z novosvingovsko žvrgolečo četverico tale kolaboracija (s prevajalcem Tomažem Domiceljem) zabija še slovenske žeblje v krsto pokojnega kralja, čigar pesmi prepogosto enačijo s slaboumnimi fazami njegovega filmsko-denarnega hollywoodskega ustvarjanja.

Little Computer People: Electro Pop

Za v računalniški igrici, natančneje v commodorju prebivajočimi možiclji se skriva znani nemški producent Anthony Rother, ki je množino prevzel, da bi se v skladu z naslovom ploščka posvetil vokalnejšim platem elektra. Ne tudi brez distance in smisla za humor, ki sta krasila začetnike žanra iz osemdesetih in se razkrivata v do bebavosti lakoničnih, "večne teme" elektropopa, ljubezensko patetiko in kompjutersko...

India - World Library of Folk and Primitive Music

Zgleden ponatis albuma iz prve sistematične fonografske serije godb sveta, ki ji je od leta 1949 urednikoval Alan Lomax, opozarja na eno zares antologijskih. Izvorno se je album s posnetki iz leta 1950 in 1958 ponašal z naslovom Indian Folk Music, toda kasneje so ga preimenovali v "indijsko glasbeno antologijo". Zbiralec in urednik posnetkov je bil sloviti (etno)muzikolog, dolgoletni preučevalec...

Srp: Zadnja večerja

V jeku panka, med letoma 1979-84 je domačo urbano sceno zmotila, sooblikovala prevprašala in oplemenitila VIS Srp, obskurna, "subtilno opozicijska", pozitivna, nabrita banda. Novi, stari in neznani val obenem. Nekolikanj nežno, zmuzljivo trdo jedro.

Ferus Mustafov 4: The Heat of Balkan Gypsy Soul

Opa, v špilavcu je popoli domača produkcija za trg world music, točneje za tisti segment konzumentov, ki tripa na godbe Balkana. Hecno je, da se je nemška založba oklicala za “tropsko”, tropical music pa je bil eden famoznih predlogov za prazno žanrsko oznako, pod katero naj bi ob koncu osemdesetih let stlačili na zahodu zaznane popularne godbe Afrik, Ame...

Burnt by the Sun: Soundtrack To The Personal Revolution

Če koga zanima, kako se sliši cvrtje kože izpod pripekajočega, radioaktivnega sonca, so BBTS, na površni posluh še ena tistih nu metal skupin, pravi naslov za izpolnitev te slušne želje.

Tomaž Domicelj: Na planini je živel

Ne glede na to, kako pestri ali pisani so posameznikovi pogledi na Tomaža Domicelja, edinega enfanta terribla med slovenskimi estradniki, ki se svojemu slovesu niti v tridesetih letih kontinuitete ni izneveril, tu je na dveh ploščkih nanizanih štirideset razlogov, zakaj ga ne morete spregledati. Od Stare mame, Gospoda direktorja in Hondoidov do zglednih prepevov tipa Za vedno mlad, Irena, lahko noč, Kam...

Steve Earle: Jerusalem

Zgodovina Earlovega ustvarjanja je zgodovina ruvanja s konvencijami v ringu monumentalne ameriške institucije, ki se ji reče country glasba. Z njim sta se countryju, kot ga pojmuje nashvillski monopol, zgodila Bob Dylan in Sid Vicious naenkrat, v eni osebi, da ne govorimo o glavobolu, ki so ga varuhom brezmadežne podobe tradicionalnega glasbenega izraza povzročale njegove sicer žanrsko popolne melodije, zavite...

Montreal Smoked Meat

Minihouse, minimalistični, iz vijačenja po najbolj endemičnih elektronskih registrih porojeni nestvor se je zaredil v nemških laboratorijih (če ne celo kar pri Miku Inku ) in, glej si ga no glej, prečkal Atlantik, kjer je preplavil Montreal in postal za gigantskimi sendviči s prekajeno šunko druga okušanja vredna znamenitost mesta.

Gabriel Le Mar: Hear And Now

Če izvzamemo modne "progressive" popevke in "dosežke" velikih, na angleško tržišče prisesanih, že dodobra skurbanih zvezd, v domovini ni rednega dovoda transijade. Pa še ob prebiranju neznatnih curkov se rado zgodi, da avtorski plošček ob spodobnih vižah polnijo vaje za ti dve viži, mašila in dolgovezja.

Haemorrhage: Morgue Sweet Home

Madridska forenzična podružnica, ki svoje nekrofilske mrliške oglednike skriva nekje globoko pod zemljo, je izdala četrti veliki glasbeni priročnik za obskurno trančiranje trupel.

Marc Ribot: Saints

Mnogi so interpretirali godbo ameriškega črnskega saksofonista Alberta Aylerja. Danes je v uradni, revizionistični jazzovski zgodovini tipa Wynton Marsalis povožen in razglašen za slepo črevo, ki je utajilo "veliko tradicijo". Toda novatorski godbotvorci spet vse bolj posegajo po njegovem osupljivem "histeričnem spiritualizmu", po njegovih folk tunes, ki so v igri doživljale...