Bill Laswell: lo. def pressure

Verjetno bi se veliko poslušalcev in manj fanov strinjalo s trditvijo, da je Bill Laswell podpisan pod tolikšnim številom projektov in sodelovanj, da mu kar malo škodi. No. Gornja trditev pa vsekakor ne bo držala za pričujoče "drum& bass potovanje od New Yorka do New Delhija", ki se po dolžini in hipnotičnem vzdušju dveh čez dvajsetminutnih poletov približuje indijskim ragam in bo presenetilo marsikoga,...

Ursula 1000: All Systems Are Go-Go

V bistvu so lik lounge didžeja - takole od daleč, saj pri nas še nismo prisluhnili verodostojnemu predstavniku te redke vrste - spremljale predstave o lagodnem, bolj razpoloženjskem kot na ritem osredotočenem, stirred, not shaken mešanju plošč, ki naj se sklada z občutji v naslonjače zavaljene, blazirane klientele.

Cajun

Godba nekdanjih frankofonskih poljedelskih in ribolovskih Akadijcev, ki so se po britanskem prevzemu Nove Škotske leta 1755 znašli pred neusmiljenim eksodosom v louisianske močvare južno od New Orleansa in zahodno do Teksasa, je v slabem stoletju doživela nekaj korenitih sprememb. Če je že zaradi melosa, frankofilije, značilne medigre harmonike in gosli ob trianglu ali perilniku vzbujala pozornost, sodobni cajun ...

Nyctophobic: Insect

Švabi Nyctophobic so po nekaj letih delovanja končno uspeli sestaviti celovečerno ploščo, ki presega njihove sedeminčne vinilne izdelke in nosi celih sedemnajst komadov čistega in skrbno produciranega grind/crust/cora. Po dvaindvajsetih minutah tišine na koncu albuma pa nam Insect postrežejo z remiksom enega od prej slišanih komadov, ki se prelevi v obdelavo legendarnega komada Black Sabbath -Paranoid.

Brad mehldau: Places

Razglednice "krajev", "prostorov", včasih solo, drugič v standardnem klavirskem triu, Brada Mehldaua utrjujejo kot prvovrstno pianistično atrakcijo za jazzovski mainstream in ljubitelje obrobnejših muzičnih praktik. Kar je redka dobrina. Še sreča, da je Mehldau z nepoboljšljivim romantizmom, brkljanjem po naplavinah "liričnega", meditativnega klavirja v jazzu...

Lynyrd Skynyrd: Christmas Time Again

Neuničljivi bend, ki se mu je zgodilo že vse hudo na tem svetu, in bend, ki je že stokrat razpadel, da bi lahko znova zaživel, si pač lahko brez skrbi pred jezo vsemogočnega privošči na prvi posluh tradicionalen, v svoji srži pa dokaj nenavaden, rahlo sarkastičen božični album, na katerem med drugim najdete tudi "besede s štirimi črkami" in nemalo ugibanj, zakaj ima božiček tako rad prav otroke.

Six Feet Under: Graveyard Classics

Na smrt zakajeni Six Feet Under so nekje v dimu THCja izgubili dosedanjega kitarista Allena Westa (ex- Obituary ), ki ga je z bolj rezko kitaro zamenjal Steve Swanson.

Leon Lamont: Breakbeat Mechanic

Čeprav si je Angleška, širitve tržišča lačna mašinerija zabave našla še laže prebavljive papice za stranke v two stepu, ki je še najbliže pri nas dobro znani house žolici, ni slišnega razloga, da se ne bi občasno odteščali s svežim drum&bass zalogajem.

Rok: Defender

Berlinski didžej Rok, ki nam je ostal v spominu po za kunštne tehno kroge izjemnem smislu za humor, s katerim je prekvasil svoj nedavni, za Tresor izdani, tudi za poduhovljenejše gasilske veselice primerni miks, se tule predstavlja z enako mikavnim cvetoberom. Čeprav se je na prvencu znašlo tudi nekaj nevznemirljivih tehno standardov, so posebej vredne omembe - in, upajmo, simptomatične za nov soj, ki je...

Dwight Yoakam: Tommorow's Sounds Today

Recimo, da bi se radi pobliže seznanili s countryjem, z glasbeno zvrstjo, ki poleg heavy metala predstavlja daleč največje in naravnost idealno gojišče predsodkov, grimas in intelektualističnih zmrdovanj, zato sežete po renomiranih priročnikih, kritiško čislanih leksikonih in uglednih spletnih straneh, ki naj bi vas po bližnjici privedli do najvišjih dometov.

Šukar: Prvo iv

Šukar , Amaro dive in Čhaie , če sem prav štel. Deš berš oziroma deset let.

Helena Blagne: Srebrna reka

Se kar malo bojim, da je to najslabša Helenina plošča. Plošča duetov, s Pestnerjem, z Dobričem, z bratom Hainijem... Za podobno taktiko se je pred časom odločila Simona, enake udarce trgu zadaja Vlado Kreslin.

The Beatles: 1

Po invaziji lično opedenanih the-best-of ploščkov s slavnim imenom The Doors je tu še pušeljc 27 all-time-greatest štiklov, s katerimi so nesmrtni kuštravci iz Liverpoola treskali v vrhove angloameriških glasbenih lestvic popularnosti. Prvič na enem samem ploščku. Si predstavljate, vse na enem kupu, od Love me do , Help! in Yesterday do Penny Lane , Hey Jude , Let it be in Eleanor Rigby ,...

Juno Reactor: Shango

Kaj naj si mislimo ob noviteti prednikov sodobnega psychedelic tranca? Morda bi morali Juno Reactor pohvaliti, da so se izvili iz primeža elektronov in pokukali čez žanrske planke. Večina Shanga namreč predstavlja trd klasifikatorski oreh, obenem pa na njem ne manjka za elektroniko netipičnih gostov, glasov iz Afrike, Tibeta ali nemara iz Tuve, indijskih tolkal, oštja, v uvodnem Pistoleru slišite celo Stevena...

Gran Baile Con... Senjor Coconut

Na veliki bal tokrat vabi elektrotehnični veteran Atom Heart, katerega se morda kdo spomni tudi zaradi plodnega sodelovanja z Burntom Friedmanom v Flanger. Geslo bala pa tokrat ni dub, temveč latinoameriške viže za loščenje parketa, na katere je vrli Nemec nedavno tega prislonil tudi svojo inačico klasike Kraftwerkov Tour de France, čemur je kot avtomatska posledica sledila ponovna izdaja pričujočega prvenca.

Tassili Players: An Atlas of World Dub

Pohar, rasta modrijan! Menda ne bo odveč, če razkrijemo, da se je ravno za pričetek veselega decembra v domovino privalil večji kontingent s prvovrstnim dubom nasičenih ploščkov. Globoko vrtanje, kakršnega je pričakovati od posodobljenega, tudi za ortodoksno uho nevsiljivo digitaliziranega in v zmogljivih studijih procesiranega duba, odmeva tudi z zadnjega ploščka Tassili Players, kjer se za povrh zliva v...

Musica Negra in the Americas

Sonično pokritje musica negra v Amerikah je že v izhodišču nemogoče in nerazrešljivo podjetje. Katerikoli kriterij si pač neka založba izbere, je v zagati. Sprva je pač geografski, vseskozi je podložen s kulturnim, nazadnje s komercialnim. Vsak založnik prej ali slej podleže izboru, ki favorizira "njegove" muzičiste in bende. Geografski izbor z zadano si nalogo prečesati godbe, ki jih imajo za "črnske", se zdi...

Roosevelt Sykes: Raining In My Heart

Cvrčava godba, fluiden in neusmiljeno raspav blues - R&B - enega pionirjev urbanega klavirja, ki je od konca dvajsetih do konca petdesetih zdržal vse flope in vrhunce, leta ekonomske depresije in subkulturnega zapiranja urbane črnske godbe v ZDA po II. vojni. Vse to je bil tipkarski rokohitrec in "Glas" Roosevelt Sykes, sicer doma iz Helene v Arkansasu, kasneje pa v vseh mogočih špelunkah...

Alog: Red Shift Wing

Poganjek muzične scene z Norveške, vsaj tele zbrane okrog Runegrammofona, daje tako prikupno avantgodbo, da se vsaj malce bolj zoprnemu in razvajenemu ušesu toži po čem podobnem pri nas, celo v bolj našpičenih logih, osamljenih godbarskih enklavah. Alog sta Espen Sommer Eide in Dag-Are Haugan. Po malem zlagata muziko, večinoma pa improvizirata na pihalih, tolkalih in strunah z obilno rabo elektronskih klaviatur in...

Monster Magnet: God Says No

Ko človek uzre prvi video z novega ploščka ob vsej njegovi stripovsko joškovrteči dinamiki dobi občutek, da se ni od prejšnjega epohalnega Space Lorda s kaleidoskopom omnitresočih prasic, nad katerimi ob spremljavi ene bolj navdušujočih himničnih razturačnic devetdesetih orgijastično šprica svetloba stoterih ognjemetov, spremenilo prav nič.

George Strait

Tisto, kar je po fenomenološki plati za country sceno v devetdesetih predstavljal Garth Brooks, je desetletje prej privatiziral George Strait. Melanholični kavboj, ki je neopazno prijezdil naravnost iz Teksasa in dajal vtis, da je vse, kar si želi, to, da ne bi prehitro cepnil iz sedla, se je že s prvim singlom Unwound z albuma Strait Country (1981) zavihtel med top ten, kjer se je izvrstno počutil, zato...

Soulfly: Primitive

Urbani bojevnik Max Cavalera, po novem štiristrunski terorist, si je omislil novi album s celim kupom pojočih gostov kot so: Tom Araya (Slayer), Chino Moreno (Deftones), Corey Taylo (Slipknot), Sean Lennon....Poleg gostujočih veljakov je Max v svoj energični metalcore, ki še vedno povzroča ritmično klecanje v kolenih, vključil še elemente reggaeja, duba, rapa, elektronike in seveda južno ameriškega...

Type O Negative: The Least Worst Of

Moji omiljeni gotiki iz newyorškega podzemlja, katerih albumi Slow, Deep, Hard (1991), The Origin of the Feces (1992) in fenomenalni Bloody Kisses (1993) so kar pršeli od negativne energije, nihilistične zajebancije, hiperciničnih najedanj marginaliziranih družbenih skupin, blasfemičnih opazk na račun džankijev, samomorilcev in ostalih alternativcev, ki jim pritičeta tako politično korektno pomilovanje...

Rambo Amadeus: Čobane vrati se

Verjetno največji še živeči umetnik južnoslovanskih narodov je od štiri leta starega Titanika posnel edinole simfonično ekstravaganco Metropolis, sicer pa je v Sloveniji, kjer si vse pogosteje išče kruha, izdal dotlej težko dosegljiva Zbrana dela in se izkazal s posnetkom koncerta v KUD-u F. Prešeren.

Pro-Pain: Round 6

Gologlava mačistična četvorka je izdala svoj prvi celovečerni album za Nuclear Blast. Šesta runda prinaša veliko lažji in če ne celo že malce pop-rock zvok, kot bi se ga spodobilo za profesionalne prinašalce bolečine. Na digitalnem celovečercu preži pripravljenih na naskok 13 metaliziranih hardkorovsko/rokerskih skladbic, ki pa se le bežno približajo težkemu zvoku prejšnjih izdelkov, kot je bil naprimer Make...

Terri Clark: Fearless

Ko je bila še otrok, sta njena stara starša ogrevala publiko, ki je čakala na koncert Georgea Jonesa. Odrasla Terri je šla v vseh pogledih po njunih stopinjah ter svoj prvenec promovirala kot predvozačica na koncertih Georgea Straita. In vžgala. Ne toliko kot Kanadčanka, ki do obisti pozna ameriško publiko, marveč kot energična reinkarnacija Joan Baez v kavbojskem outfitu.

Vsi najboljši muzikanti: 50 zlatih viž

Cedeja spremljata pred časom izdano knjigo, v kateri je predstavljeno prvo obdobje slovenske narodnozabavne glasbe od leta 1953 do leta 1973. Plošči žal nista tako kakovostni kot knjiga, ki je bila pohvaljena celo v Mladini. Za kaj gre? Avtor knjige in izbora pesmi na cedejih Ivan Sivec se koncepta knjige na plošči ne drži več. Nekaterih glasbenikov, ki jih je v knjigi predstavil, na cedeju preprosto ni.

Fatboy Slim: Halfway Between The Gutter and The Stars

Norman Cook seveda ni izgubil žilice za direktni marketing, ki se tokrat naslavlja na voljno občinstvo s preverjeno in na teve kanalih že delujočo recepturo iz odločilnega prispevka umrle zvezde, legende - tule: patetičnega recitala Jima Morrisona - ter zaslombe, umešane iz trenutno modnih, v tem primeru transerskih sestavin. Kar preseneča, tako ni Bird of Prey, temveč preostanek snovi, ki se skriva za...

Crvena Jabuka: Sve što sanjam

Pred kratkim sem na valovih nacionalnega radia poslušal zanimiv intervju z domačim popevkarskim samurajem s primorskega konca, ki se udinja tudi kot občasni radijski voditelj, nekoč pa je na gastarbajterskih tezgah z bendom stregel pregovorno zahtevnemu nemškemu glasbenemu okusu. Možakar je bajal, da ima hudo rad glasbo, da je oh in sploh znalac, kar rad poudari tudi s sukanjem plošč.

Dying Fetus: Destroy The Opposition

Uničevalski pohod umirajočega zarodka je prišel do točke uničenja opozicije. Najnovejši CD izdelek američanov Dying Fetus prinaša inovativno kombinacijo tehnične virtuoznosti in neobičajne strukture pesmic, kar se sprevrže v kvalitetno mešanico deathmetala in grinda. Z osmimi metaliziranimi, odmirajočimi komadi in s prekrivajočimi se vokali Dying Fetus zapečati usodo slehernega kruleža, kajti....