MLADINA Trgovina

Marjan Šimenc

10. 12. 2001  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga

Utehe filozofije

ValeNovak, Ljubljana 2001, 5900 SIT

Utehe filozofije se kaže kot priročnik za samopomoč ljudi v stiski: nepriljubljeni bo tolažbo našel v življenju in delu Sokrata; tisti s premalo denarja pri Epikurju; nemočni naj se obrnejo na Seneko; nepopolni na Montaigna; ljudje s strtim srcem na Schopenhauerja in oni v težavah na Nietzscheja.

In ker smo vsi včasih nepriljubljeni, brez denarja ali s strtim srcem, ves čas nepopolni in pogosto v težavah, vsem koristi branje cele knjige. Seveda nam to ne pomaga, da ne bi bili še naprej vse zgoraj našteto, izvemo pa prenekater detajl iz življenja izbrane šesterice, predvsem pa se zabavamo ob neznanskih neskladjih, ki jih avtor proizvede takrat, ko kaže na neposredno praktično uporab filozofije.

Ko razloži, da se je v petdesetih letih prebivalstvo novega sveta zmanjšalo z 80 na 10 milijonov, ker osvajalci Indijancev, tako različnih od njih, preprosto niso znali videti kot ljudi, sklene: "Vzrok pokolov je bilo zmedeno mišljenje." In ko avtorja med počitnicami doleti majhna posteljna nerodnost, nam zaupa: "Take izkušnje ne bi mogel preboleti, kaj šele govoriti o njej, ko ne bi nekaj mesecev pred odhodom na Portugalsko naletel na enaindvajseto poglavje prvega zvezka Montaignovih esejev." Montaigna z resnim obrazom priporočiti kot eliksir zoper impotenco - to pa je genialno.

Utehe filozofije so govor o tem, kaj so filozofi jedli, kje stanovali, koga ljubili in kako umrli, nekaj malega o tem, kaj so mislili, predvsem pa gre za bleščečo površino lepih slik in radovednih pogledov v življenje velikih oseb, in veliko humoristično knjigo. Da tega avtor morda niti ni nameraval, ne zmanjša bralnega užitka.