Zmago Šmitek: Mitološko izročilo Slovencev

Primerjalno-mitološka razlaga glavnih slovenskih mitov.

Ko avtor podaja zgodbe, v katere so verovali stari Slovenci, jih ne jemlje izolirano, temveč jih pojasnjuje skozi podobnosti, ki jih najdeva v mitih slovanskih, germanskih, baltskih, grških, celo iranskih in indijskih ljudstev. Učinek je frapanten, naenkrat se bralec ove, da človek v davnini ni bival osamljeno v svoji vasi, zakaj poznal je ista verovanja kot ljudstva iz njemu neznanih svetov izpod Himalaje.

Posamezna poglavja so posvečena velikim temam: nastanek sveta, Zeleni Jurij, Kresnik, Vedomec, Atila, kraljestvo pokojnikov, sveta drevesa, legende o Indiji, propad sveta ... Ki pa niso pisana izključujoče, ampak kot pahljače različic istega mita, ki se vseskozi modificirajo in prilagajajo času. Času? - Ja, vendar ne v kronološkem smislu, temveč drugim mitom, ki so živeli v istem trenutku. Tako poganski miti, ki so izgubljali zaradi krščanskih vsebin, svoje zgodbe modernizirajo, po drugi strani pa se krščanstvo polasti poganskih mitov, s tem, da svetniki počno podobno junaštva kot drevni junaki.

Sam princip argumentacije je za bralca zapeljiv, saj ga vodi prek nazornih korakov, ki mu s pomočjo etimologij, toponimij, študij slikarstva in etnoloških vedenj, ljudskih pesmi, panjskih končnic ali pa avtorjevih osebnih izkušenj. Še zlasti, ker ob posameznih topikah navaja tudi nasprotujoče si razlage.

Knjiga, ki seje vednost, naj si bo o nekdanji človekovi tesni povezanosti z naravo, ko legende pripovedujejo o bezgovi kosti, topolovem rebru figovi lopatici, ki so popravile polomljenega človeka, srednjeveškem burkaštvu, ko v podobi panskih končnic kovač prihaja iz kozlove riti, ali o staroslovanskem konceptu časa, skrojenem po položaju sonca: "poldan" je pomenil jug, "polnoč" pa sever.

Knjiga, ki nam naše pradede približa na korak.