Delo, ki v naši literarni vedi sicer ne "odkriva Amerike", vendar pa zapolnjuje - kar se osvetlitve pojma farse zadeva - doslej (skoraj) prazno nišo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Delo, ki v naši literarni vedi sicer ne "odkriva Amerike", vendar pa zapolnjuje - kar se osvetlitve pojma farse zadeva - doslej (skoraj) prazno nišo.
Skratka, s problematiko pojma farse je bilo doslej v našem literarnem in družbenem prostoru opravljeno na kratko: farsa, tako stari pravopis, je sinonim za burko (novi omenja še slabšalni pomen); farsa (?) je Cankarjevo dramsko delo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski; - in navsezadnje, v družbenopolitični konotaciji se je izraz farsa uveljavil v času komunizma in prevlade marksizma v družboslovju, vzrok za to pa je tisti znameniti Marxov citat iz XVIII. Brumiera Ludvika Bonaparta, da se zgodovina ponavlja bodisi kot tragedija ali kot farsa ... In kaj nam na "področju" takorekoč spregledane oziroma zmuzljive farse prinaša Koresovo delo? Kratka vsebina: prvo poglavje nas obširno seznani s samim izvorom in pomenom besede ("... prvotni pomen besede farce je kulinaričen in pomeni nadev za meso, ribe, zelenjavo ipd., ponavadi iz sesekljanega mesa, začimb in drugih sestavin ...") in sicer tako v evropskih jezikih kot v slovenščini; v drugem poglavju je govora o genološki opredelitvi; tretje razlaga izvor in razvoj farse kot gledališke zvrsti; v četrtem poglavju so obravnavane bistvene značilnosti farse; peto predstavlja poskus opredelitve obravnavanega pojma; zadnji dve poglavji pa - pred nami je pač strokovno delo - predstavljata obširen spisek uporabljene literature in imensko in stvarno kazalo.
Dovolj kvalitetno delo, ki ga z vso pravico lahko priključimo strokovni zbirki Literarni leksikon.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi