Miha Mazzini: Drevo glasov

Moderirana različica Alice v čudežni deželi.

Najprej na kratko o ključni razliki med Carrollovo Alice v čudežni deželi in Mazzinijevo "Aljo v čudni deželi": prva je humoristično-absurdna pravljica, druga pa apokaliptično-absurdna, nič kaj pravljična vizija usode jutrišnjega (beri: tudi že današnjega) bitja in žitja naše potrošniško naravnane družbe. Kratka vsebina: glavna junakinja romana je enajstletna dečva Alja, ki jo starša (sta v fazi ločevanja in zato potrebujeta čas in mir za razmislek, kako naprej ...) samo "transportirata" na počitnice, in sicer k teti Lori, to je mamini sestri, ki z družino ("Na počitnice sem prišla k Mopsovim. Mi poveste katera hiša je njihova?" / "Ha, oni!" je vaščanka zmajala z glavo ...) živi tam nekje daleč (bogu za hrbtom) za devetimi gorami in devetimi vodami ...

A glej ga zlomka (je Hudič, kjer ni Boga ...) oziroma zaplet zgodbe: pričakovano idilična vasica je prek streh natrpana z raznorazno kramarijo, ki jo nesrečnim vaščanom štiriindvajset ur na dan, torej podnevi in ponoči, v stilu TV prodaje vešče vsiljujejo vsiljivi trgovski potniki ("... a to še ni vse! Reci da zdaj, in dodali bomo še to čudovito skodelico, pa ..."). No, pri Mopsovih (precej spominjajo na družino Adams) pa trgovski potniki potegnejo kratko, saj jih s svojim žalobnim glasom odganja Aljin bratranec Edmund, a zdajzdaj bo tudi on potegnil kratko, saj je po treh tednih dnevonočnega dežuranja že popolnoma telesno in duševno izžet. Tu pa nastopi Alja ...

P.S.: Ker gre v bistvu za mladinsko čtivo, so tradicionalni šoferski izrazi kot A u pičku materinu ipd. vestno počrnjeni oziroma retuširani.