Anne Provoost: Padec

Založba Miš, Dob pri Domžalah 2005, 5.700 SIT

Danijel Vončina | Mladina 47 | 27. 11. 2005

Mladinski roman, ki obravnava aktualno problematiko: rasno ne/strpnost.

Sama zgodba je modernega datuma, dogaja pa se v Belgiji (mimogrede, glede navedene lokacije: identične srhljive, krvave etc. 'zgodbe' se dogajajo krogom celotne zemeljske oble; in kot nam pripovedujeta zgodovina in današnja sredstva obveščanja, glede rasne nestrpnosti ni imuna nobena družba - ne včeraj, ne danes) ... Kratka vsebina: glavni junak romana je štirinajstletni (ko v trgovini z orožjem kupuje strašilno pištolo, verno imitacijo prave, da bi z njo plašil iz nekdanjih evropskih kolonij priseljene 'obarvance', se izdaja da jih ima sedemnajst) Lucas Beigne, spočetka čisto običajen, povprečen fante, ki pa je "te sreče", da so mu vse do zdaj, to je do dedkove smrti, zamolčali njegovo črno-črno preteklost (možak je tam proti koncu druge svetovne vojne izdal nacistom, da se v bližnjem samostanu skriva petnajst židovskih otrok). In Lucas si zdaj, po pogrebu (z materjo potem ostaneta še na počitnicah v podedovani hiši), ko se med meščani zopet razpletejo govorice o preteklih dogodkih, počasi sestavlja pravo podobo svojega tako ljubljenega in dobrega dedka. Ampak: ... vse to, kar se je "pač zgodilo", vse to je že daljna preteklost in jaz zanjo nisem kriv, razmišlja Lucas. In zopet, ampak: zdaj so tu v predmestju naseljeni 'obarvani' priseljenci, ki poštenim domačinom ne samo da kradejo službe, temveč tudi izkoriščevalsko živijo na njihov račun ... In zategadelj Lucas (v maniri nevarne, ničkolikokrat slišane politične parole: "Pustimo preteklost in raje glejmo na to, kaj bo jutri!") postaja iz dneva v dan bolj in bolj "enakovreden" - dedku.