16. 9. 2006 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Bernardo Atxaga: Harmonikarjev sin; Etzikoak: Antologija sodobne baskovske književnosti
Študentska založba, zbirka Baletrina, Ljubljana, 2006, 6400 SIT; Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 2006, 4990 SIT
Bernardo Atxaga v Ljubljani
© Matej Leskovšek
"Mi smo samotarske duše. Potikamo se po neobljudenih gorah in presušenih puščavah brez sleherne družbe, zgolj v spremstvu naših zvestih psov." Tako glavni junak Atxagovega romana Harmonikarjev sin opiše Baske. Ja, kdo so sploh ti Baski, ki jih povprečen Evropejec pozna po neki čepici, ki je mimogrede tudi ime za torto, in neki teroristični organizaciji, ki od časa do časa vrže kakšno bombo? Baski so evropski Kurdi, narod, razpet med dve državi in tri jezike: španščino, francoščino in svojega - euskero, baskovščino. Za katero velja, da je eden najstarejših evropskih jezikov, neznanega izvora, ki ga trenutno govori kakšnih 700.000 ljudi. In prav jezik je stičišče baskovske narodne identifikacije. Ali kot je v enem izmed besedil v antologiji baskovske književnosti zapisal Josebo Sarrionandia, baskovski pisatelj, ki je zaradi članstva v Eti v zaporu preživel pet let, potem pa pobegnil in še vedno živi na neznani lokaciji: "Domovina Baskov je euskera." Ker je najvišja stopnja operativnosti jezika literatura, je zgodba o baskovski literaturi pravzaprav čudna: od leta 1545, ko je bila natisnjena prva knjiga v baskovščini, pa do leta 1879 je bilo v tem jeziku izdanih kakšnih sto knjig. Pisana beseda je bila tja do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja redkost. Ali kot pravi David, harmonikarjev sin, je svoj materni jezik prvič videl zapisan pri petnajstih. Pa Harmonikarjev sin ni zgodba o zblojenih pastirjih iz 16. stoletja, temveč knjiga spominov Baska, ki je emigriral v ZDA in tik pred smrtjo piše zgodbo svojega življenja. Ta zgodba pa se zdi tako zelo slovenska: bukolično življenje v hribovskih vasicah; poudarjanje identitete naroda prek jezika; vprašanja, ali je moj oče v vojni ubil tvojega očeta; zgodbe o političnih in ekonomskih emigrantih ... Res se sliši slovensko, kajne? A tu se podobnost tudi konča, saj se začne vpletati zgodba o militantnih političnih aktivistih. Harmonikarjev sin je že tretji v slovenščino prevedeni roman najbolj znanega baskovskega pisatelja Bernarda Atxaga, ki je tudi gost letošnje Vilenice. Zaradi tega je izšla še antologija baskovske književnosti, ki prinaša tudi taka presenečenja, kot so odlomki iz romana Jona Mirande Varovanka, ki ni nič drugega kot baskovska Lolita.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
