Tri prste pod popkom - slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi

Lepa slovenska pornografska poezija je od nekdaj lepo gorela. Spomnimo se prešernega poeta Franceta, ki jutri praznuje 206. obletnico rojstva, kako je v prid malega človeka izluščil srčiko balade Lenora gospoda Gottfrieda Augusta Buergerja: "Lenora ima dva rora, / iz enga šči, iz druzga pa prdi." Jasno, Lenora je pač predolgo zanemarjala svoj tretji 'ror' in se ga je zavedla šele, ko je bilo prepozno. "Do zdaj ste ble še d'vice, / do zdaj še niste dale, / do zdaj ste jo imele / zato le, da ste scale," se mu je denimo utrnilo, ko se je zvečer nakresan vračal domov mimo Uršulinskega samostana. No, zbirka poetovih fukfehtarskih in skatoloških domislic žal nikoli ni ugledala luči dneva. Česar ni zažgal kler, sta razcefrali poetova žlahta in partijski kulturbund. V strahu, da resni obraz nacionalne ikone ne bi izgledal preveč človeško.

In če je trda predla Prešernovim politično nekorektnim verzom, kako vneto so literarni valpti udrihali šele po kvantah, ki so vrele iz plebsa in zlepa niso dobile domovinske pravice za bivanje v uradnih zbirkah narodne zapuščine. Slovenci smo prvo zbirko ljudskih erotično kvantarskih pesmi in poskočnic dobili pred četrt stoletja. Leta 1981 je v precej neugledni zbirki Žepna knjiga pri Cankarjevi založbi izšla rumena knjižica z naslovom Klinček lesnikov, v kateri je Marko Terseglav, profesor slovenščine in primerjalne književnosti, strnil 147 pornografsko obarvanih pesmic, povečini štirivrstičnic, ki so med ljudstvom krožile v Prešernovem stoletju, in prispeval referenčno študijo Kvantarske pesmi v slovenskem ljudskem izročilu.

Pionirsko delo sta leta 1990 nadgradila Marjan Dolgan in Miran Hladnik v kultni antologiji slovenske pornografske poezije Fuk je Kranjcem v kratek čas, kjer so mnogi ponarodeli obsceni stihi dobili avtorje z imeni in priimki, med njimi pa smo uzrli tudi Franceta Prešerna.

Dotičnega gospoda v Treh prstih pod popkom sicer ne boste našli, boste pa lahko uživali v nekakšnem 'best of' izboru iz že zdavnaj razprodanih zbirk, ki ga je dr. Terseglav za to priložnost razširil z nekaterimi žaltavimi rimami iz 20. stoletja, dodal pa je tudi utrinke iz Roža na Koroškem, ki jih je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal glasbenik Lajko Milisavljevič, ter nekaj kosmatih iz Prekmurja, ki jih je leta 1990 za zbirko Strijc so strino zbral Dušan Rešek.

Lepo. Še lepše pa bi bilo, če bi opus bolj ali manj istih poznavalcev naposled izšel v eni sami definitivni izdaji, ki bi nato morala postati sestavni del vzgojno izobraževalnega procesa pri predmetu slovenščina. Le tako bi namreč v kali zatrli pizdarije, ki jih prepevajo Atomik Harmonik in njim podobni 'narodno zabavni' frankensteini. Za pokušino je tu instantna Zdravljica: "Mi smo pili vince, / smo meli trde klince, / vi pa pijte pir, / boste meli v gatah mir."

+ + +