Timothy Garton Ash: Svobodni svet

Vse tja od 11. septembra 2001 se sprašujete: kaj se grejo Britanci? Kaj se gre Tony Blair? Kako to, da je postal "Bushev pudelj"? Kot pravi Timothy Garton Ash - avtor Svobodnega sveta, knjige o tem, zakaj je Zahod zapadel v krizo ter se razdelil na Evropo in Ameriko - je problem to, da Britanci in Blair še vedno verjamejo Winstonu Churchillu, pa četudi se je zgodovinski kontekst od tedaj, ko je vladal Churchill, povsem spremenil. Churchill je poleti 1940, ko se je Hitler stegoval po Otoku, Britancem rekel: "Svoj Otok moramo braniti za vsako ceno, bojevali se bomo na obalah, bojevali se bomo na pristajališčih, bojevali se bomo na poljih in na ulicah, bojevali se bomo v hribih, nikoli se ne bomo vdali." To je bil slovit govor. In Britancem še vedno ne gre iz glave. Da ne govorimo o Tonyju Blairu, ki je v "vojni proti terorju" ter invazijah na Afganistan in Irak videl svojo II. svetovno vojno.

Britanski premieri si že petdeset let ob vsakem vprašanju, ki zahteva odgovor, in ob vsakem problemu, ki zahteva rešitev, zastavijo vprašanje: "Kaj bi naredil Churchill?" In kot pravi Ash: "Zdaj ga ni več, zato lahko na vprašanje, kaj bi Churchill naredil z Irakom, odgovori vsak po svoje." Blairu se je zdelo, da bi Churchill napadel Irak. Jasno, v španoviji z Ameriko. Vi mislite, da je problem v tem, da Blair ni Churchill in da Bush ni Franklin Delano Roosevelt, toda problem je v resnici hujši: Blair je vstopil v butik, v katerem impersonatorji Winstona Churchilla pomerjajo njegove kostume, in izstopil kot "Bushev pudelj".

Zakaj? Iz preprostega razloga: ker mu ni uspelo postati most med Ameriko in Evropo. Ker je postal le karikatura tega mostu, te politične utopije, ki se je v Britaniji - tako kot vse ostalo, recimo umor - že zdavnaj prelevila v družabno igro, katere naslov se glasi: Koga ali kaj naj izberemo? Ameriko, Evropo ali neodvisnost? Tretjo opcijo zagovarjajo nacionalisti in populistični tabloidi, ki v vsaki novi direktivi iz Bruslja vidijo "enega od Hitlerjevih messerschmittov", v Bruslju pa "novo Moskvo". Drugo opcijo zagovarjajo tisti, ki ne marajo Amerike, prvo pa tisti, ki ne marajo Evrope. Britanija, "ta dežela dragih duš, ta draga, draga dežela, draga po slovesu po vsem svetu," je, kot pravi Shakespeare v Rihardu II., "zdaj na posodo - umrem, ko to izrečem - kakor zakupna posest ali odiralnica." In kot dodaja Ash: "Tri šole se kar ne morejo sporazumeti, kdo je lastnik odiralnice."

Kako je na to vprašanje odgovoril Churchill, vemo: nedvoumno se je zavezal Ameriki, medtem ko se je Evropi zavezal dvoumno. In kako je na to vprašanje odgovoril Blair? Tako kot Churchill, ki je nekoč rekel, da bi se rad v drugo rodil kot Američan.

+ + + + +